Franja

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

δῆλος 3 in 2, ep. tudi δέελος [Et. δεjηλος, kor. dejā, svetiti; sor. Ζεύς] viden, očividen, očiten, jasen, razviden; δῆλος ἦν (ὡς) σπεύδων jasno (očitno) je bilo, da se žuri; δῆλος γίγνομαι ποιῶν očitno delam; δῆλος ἦν οἰόμενος jasno je bilo, da je mislil; δῆλον ποιῶ s pt. ali s ὅτι (po)kažem, da; δῆλός εἰμι, ὅτι očito je, da; pogosto abs.: δῆλον δέ s sledečim γάρ dokaz za to je, da.

δημηγορικός 3 1. za ljudskega (javnega) govornika sposoben, spreten. 2. namenjen za govor pred narodom.

δημοσιεύω 1. trans. konfisciram, zaplenim za državo. 2. intr. opravljam javno službo, bavim se z občekoristnim poslom, služim državi.

δημοσιόω 1. javno razglašam. 2. zaplenim, konfisciram (za državo).

δήν adv. [Et. iz δϝήν, δϝᾱν, lat. du-rare, dū-dum, slov. davi, daven, gršk. še δηθά, δηρός iz δϝηρός] ep. dolgo, za dolgo (časa).

δῆτα adv. (poudarjen δή) 1. zares, seveda, očividno, v resnici, gotovo. 2. torej, prav za prav, οὐ δῆτα nikakor ne, τί δῆτα kaj torej; v odgovoru: seveda, kajpada.

διά [Et. prv. δις (δι(σ)α po μετά), idevr. dis, lat. dis-, nem. zer-, sor. dwis, narazen, nem. Zwist] poet. stoji tudi za sklonom, pa brez anastrofe. I. adv. 1. narazen, na dvoje, vsaksebi. 2. skozi in skozi. II. praep. 1. z gen. skozi a) krajevno: skozi, preko, črez, po, skozi med, v, ob, poleg, v razdalji: διὰ τῶν κεράμων skozi odprtino strehe, ki je bila z opeko krita NT, χιτὼν ὑφαντὸς δι' ὅλου sceloma tkana NT, διὰ τῶν ὀρέων preko gora, črez gore, ὁ ποταμὸς διὰ μέσης τῆς πόλεως ῥεῖ teče po sredi mesta, διὰ τῆς θαλάσσης παρέχει ἡ ἀκτή poleg, ob, διὰ πάντων εὐδοκιμέω, πρέπω izmed vseh, pred vsemi, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι nič mi ni mar česa, μὲ φθόγγος βάλλει δι' ὤτων prišel je glas do ušes, zvedela sem, δι' ἐλευθερίας ἐξέρχομαι prerijem se, pridem do svobode, δι' ὄμματος λείβων δάκρυον iz oči, διὰ πόρπακος στρέφων na, za, διὰ στόματος ἔχω imam v ustih = govorim o čem, διὰ χειρὸς ἔχω držim, imam v rokah; διὰ σταδίων πέντε v razdalji petih stadijev, διὰ πολλοῦ (τοσούτου) v veliki (toliki) razdalji, δι' ἐγχυτάτου v največji bližini, δι' ἐλάσσονος bliže; b) časovno: skozi, med: διὰ χρόνου črez dolgo (nekaj) časa, διὰ τέλους skozi do konca, neprestano, διὰ νυκτός celo noč, διὰ παντὸς τοῦ βίου (skozi) celo življenje, δι' ἔτους (skozi) eno leto, διὰ παντός vedno, ὁ χρόνος διὰ χρόνου προὔβαινέ μοι počasi mi je potekal čas, οὐ διὰ μακροῦ kmalu, δι' ὀλίγου malo časa, διὰ βίου celo življenje, διὰ παντὸς τοῦ χρόνου neprenehoma, δι' ἑνδεκάτου ἔτους po preteku 11 let, διὰ τρίτου ἔτους vsako tretje leto (= črez dve leti), po dveh letih, διὰ τριῶν ἡμερῶν v teku treh dni NT, διὰ τρίτης ἡμέρας vsak tretji dan; c) izraža sredstvo: s, z, po, s pomočjo: δι' ὀφθαλμῶν ὁρῶ vidim z očmi, διὰ χειρῶν θιγών z rokami, δι' ἑρμηνέως λέγω, θεοὶ διὰ χειρῶν γενόμενοι bogovi, ki so z rokami narejeni maliki NT, αἱ διὰ τοῦ σώματος ἡδοναί telesne naslade; d) pomeni način (modalno) διὰ σπουδῆς v hitrici, v naglici, διὰ τάχους, ταχέων hitro, naglo, δι' ὀργῆς v jezi, διὰ μέθης v pijanosti. – V zvezi z glagoli εἶμι, εἰμί in ἔχω pomeni stanje ali dejanje in nadomestuje dotični glagol; εἶμι διὰ πολέμου, μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ φιλίας prijateljsko občujem s kom, διὰ δικαιοσύνης hodim po poti pravičnosti, διὰ δίκης πατρί prepiram se z očetom; δι' ὀργῆς ἔχω τινί jezim se nad kom, διὰ φυλακῆς ἔχω čuvam, stražim, διὰ φυλακῆς εἰμί čuvam se, διὰ πάντων ἔρχομαι vse doživim, διὰ τύχης τοιᾶσδ' εἶμι sem v takšni stiski, δι' αἰτίας ἔχω obdolžim. 2. z accus. a) krajevno in časovno: skozi, po: διὰ δώματα, διὰ μέσον Σαμαρίας po sredi Samarije NT, διὰ νύκτα po noči, οἱ νόμοι δι' αἰθέρα v etru, διὰ στόμα ἄγομαι govorim o čem; b) vzročno: α.) zaradi, zavoljo, zbog, iz: διὰ τοῦτο zato, διὰ τί zakaj, διὰ πολλά iz mnogih vzrokov; β.) po posredovanju, po zaslugi, po krivdi: δι' Ἀθήνην po Atenini zaslugi, διὰ Περικλέα po Per. zaslugi, διὰ τοῦτον po njegovi krivdi, δι' ἐμὲ σέσωσθε po moji zaslugi ste rešeni, εἰ μὴ διὰ τὸν πρύτανιν ko bi ne bil pritan tega zabranil, εἰ μὴ διὰ τὴν ἐκείνου μέλλησιν ko bi se on ne bil obotavljal.

διαβατήρια, ων, τά (sc. ἱερά) žrtva za srečno vožnjo, žrtva pred odhodom v vojsko ali pred prehodom črez reko.

δι-αγκυλόομαι med. (ἀγκύλη) zgrabim kopje za usnjato petljo (jermen, ki je na težišču kopja pritrjen); διηγκυλωμένος pripravljen na met (lučanje).

δια-δείκνῡμι 1. trans. natančno pokažem, razložim, dokažem; s pt. διαδεξάτω κηδόμενος naj pokaže, da skrbi; διαδεικνύσθω ἐὼν πολέμιος naj se proglasi za sovražnika. 2. intr. διέδεξε bilo je jasno, pokazalo se je.

δια-δέχομαι d. m. prejemam, dobivam, prevzemam kaj od prejšnjega posestnika, izmenjavam, prevzemam izmenoma; διαδεχόμενοι po vrsti, drug za drugim; τὴν ἀρχὴν μετά τινος sledim komu v vladi; λόγον παρά τινος govorim za kom; διαδεξάμενος ἔλεγον govoril sem (nato) potem; νὺξ πόνον διαδεδεγμένη ἀπωθεῖ noč odganja (od prejšnje noči) prejeto nadlogo.

δια-δικαιόω zagovarjam kaj kot pravico, potegujem se za pravico.

διαδικασία, ἡ (δια-δικάζω) 1. razsodba, odločitev pravde, odlok. 2. pravda za predstvo (kjer stranka trdi, da ima do česa prej pravico nego nasprotna stranka, ali da je nasprotna stranka prej dolžna kaj storiti nego ona).

διάδοχος 2 (δια-δέχομαι) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasleduje ali sledi τινός, τινί; subst. ὁ naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, τινός v čem.

δι-ᾴδω vmes pojem (med dialogom), pojem nesoglasno (napačno), pojem za stavo.

δια-θέω 1. tečem skozi, tekam okrog, semtertja ἐν ἄστει; hitro se razširjam φόβος. 2. tečem za stavo s kom τινί.

διά-κειμαι d. m. 1. sem v kakem stanju, nahajam se v kakih razmerah, sem kakega mišljenja (kake misli), vedem se, obnašam se; φιλικῶς τινι sem naklonjen, prijaznega mišljenja, ὑπόπτως sem sumljiv, ἄμεινον ὑμῖν διακείσεται za vas bo bolje; ὁρᾶτε, ὡς διάκειμαι ὑπὸ τῆς νόσου v kakšnem stanju sem vsled bolezni = kako me je bolezen zdelala; ἀπλήστως ἔν τινι sem nenasiten v čem, τὴν ψυχὴν ἀγροικοτέρως sem zarobljen, εὐαρεστοτέρως sem voljnejši, raje poslušam. 2. ion. διάκειται odrejeno, odločeno je, ἐπὶ διακειμένοισι pod določenimi pogoji.

δια-κινδῡνεύω grem, zaidem, zabredem v nevarnost (bitko), izpostavljam se nevarnosti, sem v nevarnosti πρό, ὑπέρ τινος za kaj; lotim se koga, merim se s kom πρός τινα; πρὸ τοῦ βασιλέως izpostavljam življenje v nevarnost za kralja; upam si, drznem se εἰσπλεῦσαι.

διᾱκονικός 3 za službo sposoben, postrežljiv, marljiv.