-
ἀν-αφαίρετος 2 (ἀφ-αιρέω) kar se ne da odvzeti ali ugrabiti.
-
ἀνα-φέρω [fut. ἀνοίσω, aor. ἀνήνεγκον, ion. ἀνένεικα, ion. inf. ἀνῷσαι, ἀνοῖσαι, pf. ἀνενήνοχα, aor. pass. ἀνηνέχθην, ion. ἀνηνείχθην], ion. ἀνα-φορέω I. act. 1. trans. a) vznašam, prinašam gori ἐξ Ἀίδαο, παρὰ βασιλέα k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); θυσίας žrtvujem, prinašam daritve; κώπας vzdigujem; ὑσσούς kvišku držim, ἔκ τινος odvračam od česa; πόλιν ἐκ πονηρῶν πραγμάτων dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; στεναγμούς vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na εἰς ἀξιόχρεων λέγοντα; γένος ἐς izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, ἔς τινά τι prepuščam reševanje česa komu; poročam, javljam θεοπρόπια; predlagam, nasvetujem εἰς τὸ κοινόν; τινός spominjam se; c) prenašam, jemljem nase ἄχθος, ἁμαρτίας. 2. intr. a) vzdigujem se ψάμμος; oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.
-
ἀνα-φεύγω 1. bežim gori ali nazaj, ubežim, uidem, rešim se. 2. spoznajo me za nedolžnega, oprostijo me kazni.
-
ἀν-ᾰφής 2 (ἅπτω) ki se ne da prijeti, netelesen, mehek.
-
ἀνα-φλέγω vnemam; pass. vnamem se, razgrejem se, postanem vroč.
-
ἀνα-φρονέω spametujem se, k zavesti pridem.
-
ἀνα-φῡσάω kvišku piham, mečem iz, izbruham, napihujem; med. napihujem se, sem prevzeten.
-
ἀνα-χάζω in med. ep. [pt. aor. ἀναχασσάμενος] umikam se, odstopam, obračam se.
-
ἀνα-χέω (v tmezi) ep. lijem, pri-, izlivam na kaj; pass. izlivam (iztekam) se, raztekam se, razširim, raznesem se; (o oblakih) izpraznim se, iztreskam se.
-
ἀνα-χωρέω 1. vračam se, umikam se, oddaljujem se, odstopam (na stran), ἐπὶ πόδα umikam se polagoma, počasi, pren. branim se. 2. prihajam na koga, pripadam komu; βασιληίη ἐς τὸν παῖδα kraljestvo preide na koga.
-
ἀνα-ψῡ́χω 1. trans. (o)hladim, krepim, oživljam; ναῦς pustim, da se posuše (potegnem na suho); ἱδρῶτα posušim, τινὰ πόνων dajem komu odpočitek. 2. intr. in pass. odpočijem se, počivam, iznova se ohrabrim.
-
ἀνδραγαθίζομαι (ἀνδραγαθέω) (po)kažem se moža, poštenjaka; sem pošten, vrl.
-
ἀνδρίζω naredim koga za moža; med. izkažem se moža, trudim se, ravnam možato.
-
ἀν-εγείρω [aor. med. ἀνηγρόμην, inf. ἀνεγρέσθαι] 1. act. (v)zbudim, probujam, osrčujem, hrabrim. 2. pass. in med. zbudim se.
-
ἀν-έγκλητος 2 (ἐγ-καλέω) komur se ne more nič očitati, brez graje, neomadeževan.
-
ἀν-ειλέω, ἀν-είλλω 1. act. potiskam nazaj, odbijam; med. stiskam se, skrčim se, uskočim se. 2. odvijam, razmotavam.
-
ἄν-ειμι (εἶμι) [impf. ep. ἀνήιον] 1. vzhajam (o solncu); grem, napravim se na, hodim, splezam gori ἐς περιωπήν; grem v srce dežele; odplovem na širno morje; ἱδρὼς χρωτί priteče iz, prikaže se; ἄροτος γῆς vzraste, poganja. 2. ἔς τινα obračam se na koga s prošnjo. 3. vračam se.
-
ἀνεκτός 3 (adi. verb. od ἀνέχομαι) kar se da prenesti, znosen; z nikalnico neznosen.
-
ἀν-έλεγκτος 2 (ἐλέγχω) 1. nepreiskan. 2. kar se ne da ovreči, neovržen, neizpodbiten, utrjen, utemeljen.
-
ἀ-νεμέσητος 2 (νεμεσάω) komur se ne more ali ne sme zameriti, brez graje, brez zamere, nespotekljiv.