-
ἄν-ωρος 2 (ὥρα) = ἄωρος negoden, prezgoden.
-
ἀν-ώσαντες gl. ἀν-ωθέω.
-
ἀν-ωφελής 2 (ὄφελος) nekoristen, malovreden, škodljiv.
-
ἀν-ωφέλητος 2 (ὠφελέω) brezkoristen τροφή, malopriden, izpriden τέκνα; brezploden, neobdelan γῆ.
-
ἐπειδ-ᾱ́ν (iz ἐπειδὴ ἄν) veznik s cj. a) aor. potem ko, brž ko; b) praes. dokler, medtem ko, ἐπειδὰν τάχιστα brž ko.
-
ὅτ-αν (Hom. ὅτ' ἄν) veznik: 1. s cj. kadar, ko, tedaj ko, kadarkoli ὅταν τάχιστα bržko, čim; ako, če. 2. z ind. = ὅτε NT. 3. ὅταν περ kadar namreč (ravno).
-
ὡσπερ-αν-εί, ὡσπερ-εί adv. kakor (bi), kakor n. pr., takorekoč, prav kakor.
-
ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.
-
ἀκμαῖος 3 (ἀκμή) poet. 1. dorastel, cvetoč, čvrst, močen, še ne utrujen; τὸ ἀκμαῖον τοῦ χειμῶνος najhujši del zime, sreda zime. 2. ob pravem času, pravočasno; ὡς ἀκμαῖος ἂν μόλοι.
-
ἅν = ἅ ἄν.
-
ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.
-
ἀνα-δῡ́ομαι, ep. in dor. ἀν-δύομαι med. [fut. -δύσομαι, aor. ἀνέδῡν, pf. -δέδῡκα; ep. opt. aor. -δύη, med. aor. ἀνεδύσετο] 1. pridem na vrh, prikažem se, dvignem se kvišku, ἁλός iz morja, κῦμα vzdigujem se proti valu, t. j. na površje. 2. umikam se, odtegujem se, bežim pred πόλεμον. 3. obotavljam se, odlašam.
-
ἀναίδεια, ἡ, ion. -είη (ἀν-αιδής) nesramnost, predrznost.
-
ἀναίρεσις, εως, ἡ (ἀν-αιρέω) 1. pobiranje (mrtvih na bojišču), rešitev ranjencev, pokop (mrtvecev). 2. razrušenje, uničenje; NT umor, smrt.
-
ἀναισθησία, ἡ (ἀν-αίσθητος) neumnost, nespamet, topoglavost, neobčutljivost.
-
ἀναισχυντέω (ἀν-αίσχυντος) sem nesramen, predrzen, predrzno ravnam; s pt.: ne sramujem se, predrznem se.
-
ἀνακωχή, ἡ (ἀν-έχω) ovira, premirje; počitek, odmor.
-
ἀναλγησία, ἡ (ἀν-άλγητος) neobčutljivost, topoglavost, sirovost, neotesanost.
-
ἀνα-νέομαι d. m., ep. ἀν-νέομαι zopet vzhajam ἠέλιος.
-
ἀναξία, ἡ (ἀν-άξιος) nevrednost.