-
ἀοχλησία, ἡ mir.
-
ἀπαγγελία, ἡ poročilo, pripovedovanje.
-
ἀπ-αγγέλλω [impf. iterat. ep. ἀπαγγέλλεσκον, fut. ion. ἀπαγγελέω, aor. ion. ἀπήγγελον] 1. javljam, poročam, prinašam vest, pripovedujem τινί τι, τὶ πρός τινα, εἰς τὴν Ἑλλάδα, ἐπὶ τὰ κοινά državnim oblastim. 2. NT slavim, hvalim.
-
ἀ-παγής 2 (πήγνυμι) ion. kdor ni trden, rahel, mehek, gibčen.
-
ἀπ-αγῑνέω ion. = ἀπ-άγω odvajam, odpeljujem.
-
ἀπ-αγορεύω [fut. ἀπερῶ, aor. ἀπεῖπον, pf. ἀπείρηκα, aor. pass. ἀπερρήθην] 1. trans. a) prepovem, odrečem τινί, zabranim μὴ ποιεῖν τι; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; τὰ ἀπαγορεύοντα obrabljeno, nerabno.
-
ἀπ-αγριόομαι pass. poet. podivjam, sem razsrjen.
-
ἀπ-άγχω ep. [fut. ἀπάγξω, aor. med. ἀπηγξάμην] 1. zadavim. 2. med. obesim se, ἔκ τινος na kaj.
-
ἀπ-άγω I. act. 1. odvedem, odpeljem (čete); zapovem, da odpotujejo; odidem, odpotujem, odkorakam. 2. privedem, pripeljem (domov). 3. izročim, plačam, kar sem dolžan δασμόν. 4. odvedem v ječo, k smrti τὴν ἐπὶ θανάτῳ (sc. ὁδόν). 5. zavedem, odvračam, nagibljem, ἐς ὀξύ izpeljavam v ost, ostrim. II. med. odpeljem, odvedem s seboj (svoje stvari), παρθένον vzamem za ženo.
-
ἀπαγωγή, ἡ 1. odvedenje, odpeljanje. 2. plačevanje (davkov). 3. predlog, da se koga zapre.
-
ἀπ-αδεῖν, -έειν = ἀφαδεῖν gl. ἀφ-ανδάνω.
-
ἀπ-ᾴδω pojem nesoglasno, neubrano, napačno.
-
ἀπ-αείρω = ἀπ-αίρω.
-
ἀπ-αθανατίζω 1. naredim (koga) nesmrtnega. 2. verujem na (v) nesmrtnost.
-
ἀπάθεια, ἡ (ἀ-παθής) neobčutljivost, trdosrčnost, topoglavost.
-
ἀ-παθής 2 (παθεῖν) 1. ne trpeč, brez izgube, nepoškodovan ὑπό, ἀπό, πρός τινος. 2. prost česa τινός, κακῶν ki ni nič pretrpel. 3. neobčutljiv, nevajen česa πρός τι; πόνων nevešč česa, nerad trpeč.
-
ἀπαί = ἀπό.
-
ἀπαιδαγώγητος 2 brez učiteljev, neizobražen.
-
ἀπαιδευσία, ἡ 1. neolikanost, sirovost. 2. neobvladanje ὀργῆς.
-
ἀ-παίδευτος 2 (παιδεύω) neolikan, neizobražen, nevešč, nespameten.