-
ὀχθέω (ὄχθος) ep. [aor. ὤχθησα] sem nejevoljen (žalosten), sem v skrbeh, jezim se, srdim se.
-
ὀχλοκόπος 2 kdor se prilizuje nižjemu ljudstvu.
-
ὀψί-γονος (γένος, γίγνομαι) ki se je (po)rodil pozneje, ἄνθρωποι potomci.
-
ὀψίζω (ὀψέ) prihajam prepozno, zapoznim se.
-
ὀψι-μαθής 2 (μαθεῖν) kdor se je česa pozno naučil τινός.
-
ὄψιμος 2 ὄψιος 3 (ὀψέ) [sup. ὀψιαίτατος] pozen, kesen, τέρας ki se pozno izpolnjuje, ὑετός pozen dež NT.
-
ὀψι-τέλεστος 2 (τελέω) ep. pozno izpolnjen, ki se ima pozno izpolniti.
-
ὄψον, τό [Et. ὀ skupaj + ψωμός] prigrizek, vse kar se je pri kruhu: meso, ribe, sir, sadje; zabela, začimba.
-
ὀψοποιέομαι (ὀψοποιός) med. kuham (meso), ὀψοποιίαν bavim se s kuhanjem.
-
παγκρατιάζω urim (vadim) se v pankratiju, borim se.
-
πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
-
παιδευτός 3 kar se da naučiti ali z vzgojo pridobiti ἀρετή.
-
παιδικός 3 (παῖς) 1. kar se tiče otrok ali dečkov, otroški, deški, mlad. 2. otročji, malenkosten φθόνος. 3. kar se tiče ljubezni do dečkov, λόγος ljubavna povest, (po)govor o ljubljenih dečkih. – subst. τὰ παιδικά a) ljubimec, ljubljenec; b) najljubše opravilo (delo) φιλοσοφία.
-
παίζω [fut. παίσομαι, aor. ἔπαισα, pf. πέπαικα, pass. πέπαισμαι] igram se (kot otrok), šalim se (opp. σπουδάζω), zabavam se, razveseljujem se, sem vesel, rečem kaj v šali, plešem, lovim κατ' ἄλσος, izmišljam ali storim kaj za šalo, λόγον παίζω λέγων samo šalim se, μετρίως ἤδη πεπαίσθω τὰ περὶ λόγων naj bo konec te zabavne razprave o govorih.
-
παιφάσσω [Et. redupl. παι + g'hwerqw̲, bliščati se, lat. fax, cis, facula, baklja] ep. zabliskam se tuintam, blisketam.
-
παίω [Et. lat. pavio, īre, tolči, pavimentum, tla] I. act. 1. trans. bijem, tolčem, udarjam, suvam, zabodem, zadenem, ranim, τινὰ κατὰ τὸ στέρνον, ὀλίγας (πληγάς) zadam (pre)malo udarcev ali premalo nabijem, διπλῆν udarim še enkrat, ἀνταίαν zadam rano v prsi = smrtno ranim, ἅλμην veslam, ἄρθρα τῶν κύκλων iztaknem si oči, εἰς τὴν γῆν τινα pobijem na tla, ἐπὶ νόσῳ νόσον zadam k rani novo rano. 2. intr. udarim se, trčim, naletim na kaj πρὸς πέτρας. II. med. udarjam se, bijem se, τὸν μηρόν po stegnu.
-
παλαιόω 1. act. staram, odpravljam, razveljavljam NT. 2. pass. zastaram, ostarim (-eti), postaram se NT.
-
παλαίω [fut. παλαίσω, aor. ἐπάλαισα, opt. ion. παλήσειεν, pass. ἐπαλαίσθην] 1. borim se, bojujem se s kom τινί. 2. moram se bojevati, sem v sili, podležem.
-
παλάμη [Et. lat. palma, stvn. folma, roka; kor. pelā, razprostreti se] 1. dlan, roka, pest. 2. pren. a) moč, sila, παλάμαις θεῶν z božjo pomočjo; b) umetni hvat, podjetje, pripomoček, sredstvo, delo (rok).
-
παλαμναῖος 2 in 3 (παλάμη) poet. 1. kdor je koga z lastno roko umoril, morilec, τὸ παλαμναῖον krivda prelite krvi, umor; μὴ παλαμναῖον λάβω da se ne oskrunim (s pogledom na morilca). 2. maščevalec, maščevalni duh.