Franja

προθῡμία, ἡ, ion. -ίη 1. nagnjenost, pripravljenost, prizadevanje, vnema, želja, προθυμίαν ἔχω sem pripravljen, težim, želim, ἐκ προθυμίας τινός na željo koga. 2. naklonjenost, ljubav, vdanost, uslužnost. 3. dobra volja, veselo srce, pogum, srčnost, ὑπὸ προθυμίας pazljivo, τίς ποθ' ἡ προθυμία zakaj si se odločil?

προ-ίημι [gl. ἵημι; at. impf. προίειν, ep. aor. ind. προέηκα, inf. προέμεν, med. opt. πρόοιντο] I. act. in pass. 1. naprej pošiljam, od-, dopošiljam τινά, τί, εἰς, πρός, ἐπί τι; namen se izraža tudi z inf. ali part. fut.: προΐει ἰέναι, μυθήσασθαι, ἀγγελίην ἐρέοντα; pos. mečem, streljam βέλος, ἔγχος, ὀϊστόν; ὕδωρ izlivam. 2. izpustim, pustim, da pade πόδα, πηδάλιον ἐκ χειρῶν pustim iz rok, Μαίονα pustim, da odide, oprostim, τήνδε θεῷ πρόες (bogu na ljubo); ἔπος izgovorim, οἶνος προέηκε ἔπος vino je izvabilo besedo. 3. a) dajem τινί τι, izročam χρήματά τινι, ἐμαυτὸν ἐπὶ τὸ ἡδύ vdajam se, prepuščam se nasladi; b) dovoljujem ἀπάγεσθαι; c) podeljujem κῦδος. II. med. 1. izgovarjam (govorim) prazne besede λόγους. 2. izročam se, vdam se, zaupam se, darujem se, spuščam se v kaj ἐμαυτὸν ἔς τι. 3. a) prinašam, darujem, izkazujem εὐεργεσίαν (brez upanja na povračilo); b) izročam, puščam na cedilu, izdajam, prepuščam; c) dopuščam, dovoljujem, s pt. ali inf.: dopustim, da se kaj zgodi. 4. odpošiljam od sebe, opuščam, zametavam, zanemarjam, ne brigam se za kaj τὸ παρόν.

πρόκλησις, εως, ἡ (καλέω) 1. poziv, izzivanje, klic na boj, ἐκ προκλήσεως po pozivu. 2. poziv, predlog.

πρόνοια, ἡ, ion. -νοίη (πρό-νους) 1. previdnost, opreznost, preudarnost, prorokovanje, ἐκ προνοίας nalašč, s premislekom. 2. previdnost božja. 3. skrb, skrbljivost, τινός za kaj, πρόνοιαν ἔχω skrbim za (περί) τινος.

προ-παρασκευάζω 1. act. še naprej pripravljam, oskrbujem kaj τί τινι, oborožujem. 2. med. že poprej pripravljam sebi kaj, že poprej se oborožujem, ταῦτα pripravim (preskrbim) vse potrebno, ἐκ πολλοῦ προπαρεσκευασμένοι že zdavnaj pripravljeni.

πρό-ρρησις, εως, ἡ 1. napoved(ovanje), ἐκ προρρήσεως πολεμέω vojskujem se po (prejšnji) napovedi vojske; pos. prorokovanje. 2. ukaz, zapoved, povelje, navodilo. 3. prepoved.

προσ-δέχομαι, ion. -δέκομαι, dor. ep. ποτι-δέχομαι d. m. 1. vzamem k sebi, sprejmem, dovolim dostop, pripuščam τινά, dopuščam, odobravam τὸ ἐκ Δελφῶν. 2. čakam na kaj, prežim na kaj, pričakujem s strahom, bojim se, nadejam se, upam τί, τινά, acc. c. inf., ὅπότ' ἄν, εἰ; τινὶ προσδεχομένῳ ἐστίν kdo kaj pričakuje, παρ' ἃ προσεδέχετο proti pričakovanju. 3. slutim, verujem.

προφανής 2 viden, očiten, očividen, zelo jasen, ἐκ τοῦ προφανοῦς v bitki na odprtem (planem) polju, odkrito.

πρό-χειρος 2 (χείρ) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. – adv. προχείρως, ἐκ προχείρου nalahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.

πυνθάνομαι [fut. πεύσομαι, aor. ἐπυθόμην, pf. πέπυσμαι, ep. aor. 3 pl. πυθοίατο, 3 sg. redupl. πεπύθοιτο, pf. 2 sg. πέπυσσαι, ion. aor. imp. πύθευ, πυθεῦ] 1. povprašujem, poizvedujem, vprašujem, τί, τινά, τινός, ὑπέρ, περί τινος po kom (čem), τὶ διὰ τινος s pomočjo česa; pri kom τινός, παρά τινος. 2. izvem, za-, doznam, slišim, zapazim; pogosto s perf. pomenom = izvedel sem, vem; veže se: a) z acc. osebe ali stvari: ἐπύθοντο μετὰ Τρώεσσιν Ἄρηα opazili so, da je Ares s Trojanci, κτύπον, κέλαδον; b) s ὅτι: τὸν ἐπιόντα πυνθάνεαι, ὅτι Πέρσης ἀνὴρ μέλλει; c) z acc. part.: εἰ πυθοίατο συλῶντα τἀμά ko bi slišale, kako si plenil, kar je mojega, τὸν Κῦρον προσελαύνοντα da se Kir približuje, πυθόμην ταύτην ὁδὸν ὁρμαίνοντα da je namerjal to pot; d) z acc. c. inf. πλοῖα προσπλεῖν; e) z gen. osebe ali stvari, o kateri kaj slišimo: πατρός o očetu, Αἴαντος, μάχης, tudi z gen. part. οὔπω πυθέσθην Πατρόκλοιο θανόντος da je Patrokel umrl; περί τινος, περὶ τῶν ὀφίων; f) z gen. osebe, od katere kaj slišimo: οὐ γὰρ ἂν πύθοιό μου nikdar ne boš slišal od mene; namesto gen. stoji tudi παρά τινος, παρὰ πυρσῶν po ognjenih znamenjih, ἔκ τινος gen. part. stoji, ako se kaj izve neposredno, acc. part., ako izvemo kaj posredno (od drugih) kot gotovo; acc. c. inf. pa, ako izvemo kot (negotovo) vest.

ῥᾳστώνη, ion. ῥῃστώνη, ἡ (ῥᾷστος) lahkota 1. ročnost, pripravnost, spretnost. 2. naklonjenost, postrežljivost, uslužnost, ἐκ ῥᾳστώνης iz prijaznosti, τινός do koga. 3. olajšava, ῥᾳστώνην τινὸς παρασκευάζομαι olajšam si kaj; oddih, odpočitek, ozdravitev, okrepitev, korist, πολλὴ ῥᾳστώνη γίγνεται zelo koristno je. 4. a) udobnost, ugodnost, mir; b) nemarnost, popustljivost, lenoba.

ῥέω in med. [Et. iz σρέϝω, kor. sreu-, slov. o-strov, nem. Strom (str iz sr), reka Strimon v Traciji. – Obl. fut. ῥυήσομαι, ῥεύσομαι, NT ῥεύσω, aor. ἐρρύην, ἔρρευσα, pf. ἐρρύηκα, adi. verb. ῥυτός; ep. impf. ἔρρεεν, ῥέεν, aor. ῥύην]. 1. a) tečem, curljam, kapljam, lijem, κατά, ἔκ τινος iz česa doli, izlivam se, ὀξέος τοῦ ῥεύματος tečem s hitrim tekom, γαῖα αἵματι plava v krvi, letam ἐκ χειρῶν βέλεα, ἱδρῶτι pot mi lije ali teče; b) pren. odpadam, izpadam τρίχες, κατ' οὖρον grem svojim potom. 2. a) razpadam, razpuščam se, minevam, ginem, končam se σῶμα; b) o govoru: tečem (gladko in obilno); c) o govorici: širim se, raznesem se; d) privalim se, priderem, planem na koga, πολὺς κατά τινος obilno in obširno govorim proti komu.

ῥῑ́πτω, ῥῑπτέω [Et. iz ϝρῑπ-jω, iz kor. wri-p-, gl. ῥάβδος. – Obl. fut. ῥίψω, aor. ἔρριψα, pf. ἔρριφα, pass. pf. ἔρριμμαι, aor. ἐρρίφθην, fut. ῥιφθήσομαι, adi. verb. ῥιπτός, ep. praes. 3 pl. ῥιπτεῦσι, aor. ῥῖψα, ajol. aor. pt. ῥίψαις; NT aor. ἔριψα, pf. pass. ἔριμμαι in ῥέριμμαι]. 1. a) mečem, lučam, treščim; b) doli prekucnem, strmoglavim, ἐμαυτόν doli se vržem, strmoglavim se, χθονί mečem na zemljo; c) κυσί mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvržem, ἐκ χθονός iztiram, izženem, ἐμαυτὸν ἐκ χθονός grem v prognanstvo, izpostavljam εἰς ἄβατον ὄρος, ἐμαυτὸν ῥιπτέω valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam ὅπλα, οἴχεται πάντα ταῦτ' ἐρριμμένα vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam; b) ἀράς preklinjam, λόγους govorim; c) παρὰ τοὺς πόδας polagam pred noge.

ῥῦμα, ατος, τό 1. (ἐρύω) tetiva, ἐκ τόξου ῥύματος kolikor doseže strel, za (na) streljaj (daleč). 2. (ῥύομαι) rešitev, zaščita, zavetje, obrana.

ῥύομαι d. m. [fut. ῥῡ́σομαι, aor. ἐρρυσάμην, ep. praes. inf. ῥῦσθαι, impf. iter. 2 sg. ῥύσκευ, aor. ῥυσάμην (tudi σσ), impf. 3 pl. ῥύατο, aor. 3 sg. ἔρρῡτο; NT aor. ἐρυσάμην, pass. ἐρύσθην] 1. k sebi potegnem, rešim, odrešim, osvobodim τινά, τί, ἔκ τινος, ὑπέκ τινος iz česa, ἀπὸ τοῦ πονηροῦ hudega NT, τινὰ μὴ κατθανεῖν smrti; νόσου ozdravim, ἐκ δουλοσύνης iz sužnosti, ἐπί τινι pod kakimi pogoji; ὁ ῥυόμενος odrešenik NT. 2. a) varujem, branim, ščitim, ὑπό τινος pred kom; b) popravim αἰτίας ἔργῳ; c) zakrijem μήδεα; d) zadržujem, oviram Ἠῶ.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

σκέπτομαι d. m. [Et. sor. σκοπέω, po metatezi iz kor. spek', lat. -spex (n. pr. au-spex), σκοπός, specio, speculum, nem. spahen, Späher. – Obl. fut. σκέψομαι, aor. ἐσκεψάμην, pf. ἔσκεμμαι tudi s pas. pom.] 1. a) gledam (okrog sebe), ogledujem, opazujem ῥοῖζον, (po)gledam koga ἔς τινα, μετά τινα; b) o-, zapazim, spoznam ἔκ τινος, motrim, gledam τινά, τί. 2. opazujem položaj, preiskujem, preudarjam, premišljam, pregledujem, pretresam, izmislim τύχην, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, s sledečim αἴ κεν, εἰ, ἐάν, πότερον … ἡ itd.; ἐσκεμμένος ἥκω pridem s premišljenim predlogom, ἐσκεμμένα λέγω govorim, kar sem dobro preudaril (premišljeno). 3. skrbim za kaj, oziram se na kaj τί, τὸ δίκαιον.

σκευαγωγέω spravljam prtljago, ἐκ τῶν ἀγρῶν εἰς τὴν πόλιν bežim z vsem svojim imetjem z dežele v mesto.

σμήχω odrgnem, umijem ἐκ κεφαλῆς χνόον.

σπλάγχνον, τό, nav. pl. 1. drob(ovje); pos. srce, pljuča, jetra. 2. meso in kri, sorodstvo, σῶν ἐκ σπλάγχνων iz tvojega rodu. 3. NT srce, čut, mišljenje, misel.