Franja

ἐκ-καίω, at. ἐκ-κάω (gl. καίω) [poet. pt. aor. act. ἐκκέας] 1. izžigam, (po)palim. 2. nažigam, podkurim; pass. τῇ φιλονεικίᾳ (raz)vnemam se, ἐν τῇ ὀρέξει poželjivo se vnemam NT.

ἐκ-καλέω (tudi v tmezi) 1. act. (po)kličem koga iz česa τινά τινος. 2. med. a) kličem vun k sebi, izvabim; b) pozovem, izpodbujam, vzdramim, razvnamem.

ἐκ-κηρύσσω, at. -ττω 1. dam razglasiti (po glasniku), zapovedujem τί, inf. in μή. 2. dam (po glasniku) izgnati, preženem τινά (ἔκ) τινος.

ἐκ-λαγχάνω poet. dobivam, dosegam kaj (po žrebu ali usodi).

ἐκ-λάμπω posijem, pokažem se iz česa, (po)svetim se NT.

ἐκ-μετρέω izmerim; med. izmerim sebi ὅπλα; χθόνα ἄστροις po zvezdah pot = prepotujem,.

ἐκ-πῑ́νω [gl. πίνω, aor. ep. ἔκπιον] 1. izpijem, izsesam. 2. po-, zapijem.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκ-τρέπω, ion. ἐκ-τράπω 1. act. a) odvračam, podim (sc. ἐκ τῆς ὁδοῦ), obračam, bežim pred kom τινί; ἀσπίδας θύρσοις bežim s ščiti pred tirzi; b) zadržujem, oviram τινά; c) ὕδωρ odvajam, πρός τι kam. 2. pass. z aor. med. a) obračam se od česa (NT εἴς τι k čemu), krenem v stran, ὁδόν udarim po drugem potu, izognem se komu, ogibljem se česa (τί NT), grem komu s pota τινά, zaidem τὸ χωλόν NT; b) izpreminjam se, τῶν λόγων sem drugih misli, tajim, govorim drugače nego poprej.

ἐκ-φῠ́ω [aor. 2 ἐξέφῡν, pf. act. ἐκπέφῡκα, pt. ep. ἐκπεφυυῖαι] 1. trans. dam rasti, pustim, da kaj vzraste, φύλλα poženem listje NT, (po)rodim. 2. intr. vzrastem, nastanem, postanem iz česa, rodim se, izhajam iz koga τινός, λάλημα ἐκπεφυκὸς εἶ rojen blebetač si.

ἐκ-χέω [gl. χέω; ep. aor. med. ἐκχεύατο, ἔκχῠτο, ἐξέχῠτο, pt. ἐκχύμενος, plpf. ἐξεκέχυντο, NT fut. ἐκχεῶ] 1. act. iz-, razlivam, prelivam (kri), pretakam (solze); zapravljam, razsipljem, uničim, preprečim σόφισμα. 2. med. izspem si, izsujem si ὀϊστούς. 3. pass. raz-, izlivam se, vrem, valim se, planem iz česa, τινὸς χολάδες ἔκχυντο (v tmezi) čreva so se mu izsula, ὄμβρος ploha se vlije, αἱ ὁμολογίαι ἐκκεχυμέναι εἰσίν so splavale po vodi, μελαθρόφιν visim s česa; NT zabredem v zmote τῇ πλάνῃ.

ἐλαύνω, poet. ἐλάω [att. fut. ἐλῶ, ᾷς, aor. ἤλασα, pf. ἐλήλακα, pass. ἐλήλαμαι, aor. ἠλάθην, adi. verb. ἐλατέος – ep. praes. ἐλόω, inf. ἐλάαν, fut. ἐλάσσω, ἐλάω, aor. ἔλασ(σ)α, cj. 2 sg. ἐλάσῃσθα, iter. ἐλάσασκε, plpf. 3 pl. ἐληλάδατο (-λέδατο, -λέατο), ion. pf. ἐλήλασμαί, aor. pass. ἠλάσθην] I. trans. 1. gonim, ženem, poganjam, premikam ἵππους, ζεῦγος; vodim, peljem στρατόν, jašem ἵππον, vozim ἅρμα; ναῦν ladjam, jadram, ναῦς ἐλαυνομένη ladja, ki plove, οἱ ἐλαύνοντες veslači, κώπην veslam, ὁδόν hodim po poti. 2. a) odpeljem, odvedem βοῦς, μῆλα, λείαν; med. odpeljem zase τὶ ἔκ τινος; b) prepodim, iz-, preženem, odstranim τί τινος, τὶ ἔκ τινος iz česa, τινὰ γῆς, μίασμα χώρας; ἄγος izbrišem, poravnam (krivdo). 3. spravim v zadrego, stiskam, mučim, grdo ravnam s kom τινά τινι, ἄδην πολέμοιο, χεὶρ ὀδύνῃσι ὀξείῃς ἐλήλαται roko prešinjajo bolečine, λύπῃ ἐλαύνομαι žalost me prevzame, ὑπ' ἀνάγκης ἐλαύνομαι. 4. udarjam, sujem, ranim σκήπτρῳ τινά, κάρη τινὸς πρὸς γῆν treščim ob tla, πόντον ἐλάταις udarjam po morju z vesli, veslam, γαλήνην veslam po mirnem morju, τινὰ ξίφει, τινὰ ὦμον ranim koga na rami, δόρυ (ἔγχος) διὰ στήθεσφι porinem sulico skozi prsi, ὀιστός διὰ ζωστῆρος ἐλήλατο je prodrla skozi, οὐλήν vsekam rano, σταυρούς zabijem, τὰ πράγματα tiram državo v propast. 5. raztezam a) kujem ἀσπίδα, πτύχας; b) napravljam, gradim τάφρον, τεῖχος; c) pokosim ὄγμον; d) vzbujam, napravljam κολωόν. II. intr. 1. vozim se, jašem, korakam, potujem, veslam, plovem, jadram (dostaviti se mora namreč ἵππον, ἅρμα, ναῦν, στρατόν) ἀντίον grem nasproti, ἥκω ἐλαύνων prijašem, ἀνὰ κράτος v dir, skokoma. 2. πρόσω τινός napredujem v čem, ἐς πᾶσαν κακότητα pomikam se, grem do skrajne zlobe, ἐς τριβάς zavlačujem, odlašam, ἔξω τοῦ φρονεῖν sem blazen, ἐς κόρον ženem kaj do sita, do naveličanja.

ἔλεος, ὁ ἔλεος, ους, τό NT usmiljenje, milosrčnost, κατ' ἔλεον po svojem usmiljenju, ἔλεον ποιῶ imam usmiljenje, usmilim se, λαμβάνω ἔλεον najdem usmiljenje, usmilijo se me NT.

ἑλιγμός, ὁ (ἑλίσσω) 1. ovinek, zavinek, zavoj, πλανάομαι ἑλιγμούς blodim po ovinkih. 2. vrtinec.

ἔλλεσχος 2 (λέσχη) po vsem svetu znan; o komer vsi govore.

Ἑλληνιστί = Ἑλληνικῶς grško, po grški šegi.

ἐμβαδόν adv. ep. peš, po suhem.

ἐμ-βαίνω [gl. βαίνω, aor. ἐνέβην, ep. ἔμβην, cj. ἐμβέῃ, ἐμβήῃ, pt. pf. ἐμβεβαώς, poet. ἐμβεβώς, ep. 3 pl. plpf. ἐμβέβᾰσαν] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, εἰς ναῦς, νηΐ, ἐν νηΐ na ladjo, ἵπποις, δίφροις, γῆς ὅρων na čigavo zemljo; pren. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase εἰς κίνδυνον, τῷ ἐπιτηδεύματι; b) stopam, hodim, grem po τινί; o konjih: potegnem, stopam, ἔμβητον naprej; pf. stojim na ἐπ' ἀπήνης, nahajam se v čem ἐν τοῖς δεινοῖς, pritrjen sem na čem κατά τι; c) prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ἀπό τινος. 2. trans. (aor. ἐνέβησα) spravljam, postavljam, nalagam na kaj μῆλα(v tmezi); εἰς φροντίδα spravljam v skrb.

ἐμ-βατεύω = ἐμ-βαίνω 1. poet. stopim na (v), stopam, hodim po πατρίδος, ἵν' ὁ Διόνυσος ἐμβατεύει; ἃ μὴ ἑώρακα bavim se NT. 2. nastopim posest εἴς τι.

ἐμ-παίζω [fut. ἐμπαίξομαι, -ξοῦμαι] 1. igram (se) na, v, pri čem, skačem po. 2. šalim se s kom, norčujem se s kom, zasramujem, rogam se, varam koga τινί NT.