-
ἀκοντο-δόκος 2 (δέχομαι) poet. hrabro se ustavljajoč kopjem, pogumen.
-
ἄ-κοπος 2 (κόπος) neumoren, neutrudljiv.
-
ἀ-κόρε(σ)τος 2 (κορέννυμι) nenasiten, nenasitljiv; neumoren, neprestan; ὁ πάντων ἀκορέστατος največji predrznež, brezbožnik.
-
ἀ-κόρητος 2 = ἀκόρεστος.
-
ἀ-κόσμητος 2 (κοσμέω) neurejen, neokrašen, neopremljen, nepreskrbljen.
-
ἄ-κοσμος 2 neurejen, brez reda; zmeden; pren. nespodoben, predrzen, neposlušen. – adv. ἀκόσμως brez reda.
-
ἄ-κουρος 2 ep. brez moških potomcev, brez sina.
-
ἀκούσιος 3 in 2 (ἄκων) proti volji, nerad, prisiljen; τὸ ἀκούσιον odklanjanje, nenaklonjenost adv. ἀκουσίως neradovoljen; οὐκ ἀκουσίως prav rad; οὐδενὶ ἀκουσίως ἀφῖχθαι nobenemu ni njih prihod neljub.
-
ἀ-κρᾱ́αντος 2 ep., poet. ἄκραντος 2 (κραιαίνω) nedovršen ἔργον, nestorjen, neresničen (ἄκραντα ἀκούω), neizpolnjiv, brezuspešen, prazen, neuresničen. – neutr. pl. ἄκραντα kot adv. brez uspeha, ὁρμᾶν.
-
ἀκρ-ᾱής 2 (ἄκρος, ἄημι) ep. oster, hud, hladen; (veter) ki ostro brije.
-
ἀκραιφνής 2 nepoškodovan, nepomešan, čist, čvrst, nov.
-
ἀ-κρᾰτής 2 (κράτος) 1. brez moči, slab(oten), kdor česa ne obvlada, ὀργῆς kdor ne more svoje jeze krotiti. 2. nevzdržen, nezmeren, razuzdan (τινός v čem). – adv. ἀκρατῶς.
-
ἄκρᾱτος 2 (κεράννυμι); ion. ep. ἄκρητος 1. nemešan, čist, pristen, neskaljen, očiščen, brez vode; ὁ ἄκρατος (οἶνος) (NT τὸ ἄκρατον) nemešano (suho) vino, σπονδαί (pitni) dar nemešanega vina. 2. neoslabljen, močan, silen, pristen; νοῦς duh brez telesa, dovršen, popoln, διάρροια ne voden, žolčast izmetek comp. ἀκρατέστερος.
-
ἀκρᾱ́-χολος 2 zelo jezen, naglojezen, togoten.
-
ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.
-
ἀκριτό-μυθος 2 ep. zmedeno, nezmiselno govoreč; klepetač; ὄνειροι prazen, ničev, nezmiseln.
-
ἄ-κρῐτος 2 (κρίνω) 1. pass. a) neoddeljen, τύμβος skupen grob, φήμη zmeden, μῦθοι nespametno govorjenje; b) neprestan, trajen, brezštevilen (ἄχεα); πενθήμεναι ἄκριτον ἀεί zelo po kom žalovati; c) nesojen, brez sodbe in pravice (ἀποκτείνειν); neporavnan νείκεα; neodločen, τὸ ἀκρίτως ξυνεχὲς ἁμίλλης neodločno trajanje boja; ἀκρίτων ἔτι δ' ὄντων dokler še vojna ni odločena. 2. act. samovoljen, po svoji volji.
-
ἀκριτό-φυλλος 2 (φύλλον) ep. z gostim listjem, gostolisten.
-
ἀκρό-κομος 2 (κόμη) ep. na temenu lasat, s čopom na glavi.
-
ἀκρο-μᾰνής 2 (μαίνομαι) ion. hudo besneč, besen, razkačen.