Franja

βλέπω [fut. βλέψομαι, (βλέψω), aor. ἔβλεψα, adi. verb. βλεπτός] 1. gledam, zrem, vidim, motrim τί, εἴς τι; δεινόν srepo (strašno) gledam, σκότον βλέπω sem slep, μὴ βλέπων slep; φάος βλέπω živim. 2. pogledam na kaj, zagledam, opazim, spoznam, oziram se na kaj; εἰς θεούς zaupam; NT ἀπό τινος varujem se koga (pred kom), tudi s ἵνα in μή pazim NT. 3. gledam kam, obrnjen sem, πρὸς μεσημβρίαν ležim proti jugu.

Βουδῖνοι, οἱ sarmatsko pleme med Donom in Volgo.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

Βουπράσιον, τό reka in mesto v severni Elidi.

βρῑ́θω [impf. βρῖθον, fut. βρίσω, ep. inf. βρισέμεν, aor. ἔβρῑσα, pf. βέβρῑθα] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem ὑπὸ λαίλαπι, šibim se pod, obložen sem s čim τινί, τινός. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, τινί s čim; nagibljem se na kaj; napadem z vso silo ἐπί τι; pt. pf. težek, nadležen ἔρις.

βρῑμάομαι d. m. [impf. ἐβριμῶτο in ἐβριμοῦτο] razsrdim se, razjezim se, τινί nad kom.

βρότειος 3 in 2 βρότεος ep. in poet. umrljiv, smrten, človeški.

βρύχιος 3 in 2 globok.

βύβλος, ἡ steblo papirove rastline, lub, ličje papirove rastline, papirova rastlina – (Korenine in bilke so služile za jed, iz luba pa so napravljali razne stvari: papir, vrvi, čevlje itd.).

βώμιος 3 in 2 ki spada k žrtveniku, ki je (se nahaja) na žrtveniku, ἀκτά stopnica do žrtvenika.

Γᾱ́δειρα, ion. Γήδειρα, ων, τά otok in mesto v Hispaniji (Cadix).

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γαμήλιος 3 in 2 (γαμέω) poet. svatovski, ženitovanjski.

γαστήρ, ἡ [Et. iz gm ̥ -s-, sor. γέμω, γέντο prijel je. – gen. γαστρός, poet. γαστέρος] 1. a) trebuh, želodec, nadevan (svinjski) želodec; jed γαστρός ἐγκρατής; b) glad, požrešnost, post πενθῆσαι; c) pren. požrešnež NT. 2. materino telo, ἐν γαστρὶ ἔχειν in συλλαμβάνειν spočeti NT.

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

γελᾰ́ω [Et. kor. g'el. – Obl. ep. γελόω in γελοιάω; fut. γελάσομαι, aor. ἐγέλασα, pass. pf. γεγέλασμαι, aor. ἐγελάσθην, fut. γελασθήσομαι; ep. pt. γελόωντες, γελώοντες, γελοιώντες, impf. γελώων, aor. ἐγέλασσα]. 1. intr. a) svetim se, žarim se, bliščim se χθών; žari mi obraz od veselja (ἐπί) τινι; b) smejem se, smehljam se, vesel sem, radujem se; aor. zasmejal sem se, moral sem se smejati. 2. trans. smejem se komu, rogam se, zasmehujem koga τί, τινά.

γεμίζω (γέμω) napolnjujem, obtovorim s čim τινός, ἀπό in ἔκ τινος NT.

Γεραιστός, ὁ, ἡ rtič in mesto v južni Evboji.

Γέργις, ῑθος, ἡ mesto v Troadi; preb. οἱ Γέργῑθες in Γεργίθιοι.

γέρρον, τό [Et. odtod lat. gerra] pletenina 1. spletena ograja; spletene semanje kolibe. 2. lahek (četverokoten) ščit, spleten iz šibja in z usnjem prevlečen.