Franja

ὁρμέω in med. (ὅρμος ² sidrišče) 1. usidram se, zasidran sem, ἐπ' ἀγκύρης sem zasidran, sem v varnosti, sem v varnem pristanišču πρὸς γῇ. 2. opiram se, naslanjam se na kaj ἐπί τι; οὐκ ἐπὶ τῆς αὐτῆς(sc. ἀγκύρης) ὁρμεῖ τοῖς πολλοῖς ni na istem sidru kot drugi, nima istega pred očmi kot drugi.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

ὁρμίζω (ὅρμος²) [fut. ὁρμιῶ, aor. ὥρμισα, cj. 1 pl. ep. ὁρμίσσομεν, med.-pass. fut. ὁρμιοῦμαι, aor. ὡρμισάμην in ὡρμίσθην, pl. ὥρμισμαι] 1. act. spravim v pristanišče, usidram; pren. utrjujem, spravljam kaj na varno mesto ἀσκούς. 2. med. pass. pridem v pristanišče, usidram se, pristanem (k bregu) ἐν, ἐπί τινι, εἴς τι, πρός τι.

ὅρμος², ὁ (ὁρμή) pristanišče, sidrišče, luka, ὅρμον ποιοῦμαι usidram se, pristanem z ladjo, počivam.

ὄρνῡμι, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim ἐς ἔριν; νηῦς plovem. 3. pripravljam se k čemu ἴμεν, εὕδειν, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se νότος, καῦμα, πῦρ, κλέος, ἔρις, πόλεμος, βοή; ἄτη ὀρνυμένα πόλει ki drevi proti mestu; ὄρσο na noge, kvišku, hajdi!

ὄρος, ους, τό, ep. ion. οὖρος [Et. iz kor. er, vzdigovati se, gl. ὄρνυμι. – Obl. dat. pl. ὄρεσσιν, gen. in dat. ep. ὄρεσφιν] gora, grič, gorovje, planina.

ὀρούω (gl. ὄρνυμαι) [aor. ὥρουσα in ὄρουσα] ep. kvišku skočim, poskočim ἐς δίφρον, hitim, letim, zaženem se, planem, navalim na koga, εἰς ἀνάγκην zvrnem se, padem v.

ὀρρωδέω, ion. ἀρρωδέω (ῥώννυμι) [aor. ὡρρώδησα] bojim se, plašim se, tresem se, zgražam se τινά, τί, περί τινος, μή, ὅτι.

ὀρρωδία, ἡ, ion. ἀρρωδίη strah, plahost, bojazen, ἐν ὀρρωδίᾳ ἔχω τι bojim se česa; z μή.

ὁσία, ἡ, ion. -ίη 1. božje ali naravno pravo, sveta postava, pobožna navada, sveta dolžnost, οὐχ ὁσίη greh je, ne sme se, ὁσία ἐστί dovoljeno je. 2. pers. ἡ Ὁσία božja pravica.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.

ὅσος 3 [Et. iz ὁτjο-ς, kor. jo-, gl. ὅς] ep. poet. tudi ὅσσος, ὅσσος τε, ep. ὁσσάτιος, korel. k τόσος, τοσοῦτος; tako velik (dolg, daleč, tolik), kakor; kolikršen: 1. τοσοῦτος, ὅσος = lat. tantus … quantus tolikšen kakor, τοσοῦτοί ἐσμεν, ὅσοι νῦν συνεληλύθατε toliko nas je, kolikor se vas je sedaj sešlo; pl. vsi, ki; vse, kar; ὅσοι μὲν … οἳ δέ vsi ki … ti pa; ὅσος τις kolikršen pač, ὅσοί τινές εἰσιν kolikor jih je, v kolikršnem številu pač, ὅση μὴ ἱερὰ (χώρα) kolikor je neposvečene zemlje. – pri sup. kar: ὅσας πλείστας (ἐδύνατο) kar največ; tudi brez δύνασθαι; ἀμήχανος ὅσος neizmerno (čudo) velik, θαυμαστὸς ὅσος (mirum quantum) čudovito velik; ἄφθονοι ὅσοι v obilici. 2. v zavisnem vprašanju: ὁρᾷς, ὅση ἡ θεῶν ἰσχύς ἐστιν. 3. v vzkliku: εἰς ὅσον κλύδωνα συμφορᾶς ἐλήλυθεν v kako veliko nesrečo je zabredel! 4. brez glagola: ὅσαι ἡμέραι vsak dan, ὅσα ἔτη (ἐστίν) kolikor je let, vsako leto. 5. z inf. (za τοσοῦτος) = ὥστε: τὸ θεῖον τοσαύτην ἔχει τὴν σοφίαν, ὅσην πάντα εἰδέναι. Ἐλείπετο τῆς νυκτός, ὅσον σκοταίους διελθεῖν. 6. adverb. a) ὅσῳ (za)kolikor, čim; ὅσῳ … τοσούτῳ kolikor … toliko = tanto … quanto (s kompar. in brez kompar.), ἐν ὅσῳ medtemko, dokler, ἐφ' ὅσον v kolikor, pri komp.: čim; καθ' ὅσον μή razen da; b) ὅσ(σ)ον, ὅσατε, ὅσσον τε kolikor, kolikor daleč, tako silno, kakor, v kolikor, ὅσον τάχιστα (τάχος) kar najhitreje, čimprej, ὅσον οὔπω, οὐδέπω skoraj že, kmalu, μικρὸν ὅσον ὅσον le še nekaj malega (malo časa) NT, ὅσα δή kolikorkoli, karkoli, ὅσον μόνον samo, le (tako daleč, kakor), ὅσον οὐ skoraj, malodane, ὅσα πρὸς τοὺς θεούς kar se tiče bogov, ὅσον ἐπ' αὐτῷ kolikor je to od njega odvisno (v njegovi moči), ὅσον ἐδέεο dokler si prosil; c) pred števniki in določili mere: (ὅσα γε, ὅσαπερ) nekako, približno, okoli; d) pri komp. za kolikor, ὅσον τε toliko da, dosti, da, kolikor.

ὅτε¹ [Et. iz jo – (gl. ὅς) + τε], ep. tudi ὅ-τε τε 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, ἔστιν ὅτε včasih, čestokrat:; b) z opt. izraža dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar ὅτε μιν γλυκὺς ὕπνος ἱκάνοι, ὅτε θυμὸς ἀνώγει; c) kondicionalno ὅτε μή = εἰ μή ako ne, razen če, če ne morda οὐκ ἂν ἆσσον ἱκοίμην, ὅτε μὴ αὐτός γε κελεύοι, οὐδὲν ἄλλο ὅτε μή samo; d) πρίν γ' ὅτε prej nego, ὅτε πέρ τε kadar ravno, ὅτε περ tudi kadar (če), ἕως ὅτε, εἰς ὅτε dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli μέμνημαι, ἀκούω, οἶδα itd.) = ὅτι da, ἦ οὐ μέμνῃ, ὅτε τ' ἐκρέμω ὑψόθεν ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, ὅτε δή ker pač.

ὅτι, ep. tudi ὅττι (neutr. od ὅστις) veznik z ind. in opt. (ἄν) 1. za glagoli dicendi, sentiendi, affectuum itd. vpeljava povedne stavke: da, zato da οἶδ' ὅτι νοσεῖτε πάντες, ἀγγεῖλαι, ὅτι πιὼν ἀποθάνοι. 2. ὅτι recitativum (pred direktnim govorom = slov. dvopičju) καὶ ἐγὼ εἶπον, ὅτι ἡ αὐτή μοι ἀρχή ἐστιν; včasih celo pred inf. (εἶπον, ὅτι κατὰ δύναμιν ἀποτρέψειν), acc. z inf. (εἰδώς, ὅτι ἔνδειαν ἔσεσθαι) in part. (αἰσθάνομαι, ὅτι οὐ δυναμένου ἀντιλέγειν). 3. vzročno: zato ker, zaradi tega, ker a) eliptično: α.) (εὖ) οἶδ' ὅτι prepričan sem, ἴσθ' ὅτι bodi uverjen, δῆλον ὅτι (= δηλονότι) očitno, gotovo, seveda; β.) τί ὅτι (= τί ἐστιν, ὅτι) zakaj NT; b) α.) ὅτι μή(za nikalnim stavkom); razen, izvzemši, οὐ γὰρ ἦν κρήνη, ὅτι μὴ μία razen enega, ὅτι γὰρ μὴ Ἀθῆναι, ἦν οὐδὲν ἄλλο πόλισμα λόγιμον razen Aten; tudi z glagolom διέφυγε μὲν οὐδείς, ὅτι μὴ διέλαθέ τις ἐν νεκροῖς razen da; β.) μὴ ὅτι … ἀλλά ne samo … ampak (tudi) gl. μή; γ.) οὐχ ὅτι akoravno, dasi, οὐχ ὅτι παίζει dasi se šali, οὐ μόνον ὅτι ne samo da, οὐχ ὅτι … ἀλλὰ καί ne le … ampak tudi; οὐκ ἔστιν ὅτι οὐ vselej, vedno; δ.) οὐδέ … μὴ ὅτι niti … kaj še le, kamoli; c) pri sup. ὅτι πλεῖστοι, ὅτι τάχιστα čim, kar.

ὀτρῡ́νω ep. poet. [Et. iz ὀ-τρυ-ν-jω, ὀ + τρυ, kor. twer, hiteti. – Obl. fut. ὀτρυνῶ, ep. -νέω, aor. ὤτρῡνα, ep. ὄτρῡνα, ep. inf. praes. ὀτρυνέμεν, impf. iter. ὀτρύνεσκε, aor. cj. 1 pl. ὀτρύνομεν]. 1. act. a) izpodbujam, priganjam, vnemam, poganjam, osrčujem τινά, τί, εἰς, ἐπί, πρός τι na kaj; b) odpošiljam ἐς νῆσον, πόλινδε itd.; z vnemo se bavim s čim, pripravljam, pospešujem πομπήν, μάχην, τινὶ ὁδόν. 2. med. poganjam se, hitim, podvizam se z inf.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

οὗ², οἷ, ἕ, enkl. οὑ, pron. pers. 3. os. [ep. gen. ἕο, εἷο, εὗ, ἕθεν, dat. ἑοῖ, acc. ἑέ, μίν, pl. σφέων, σφείων, dat. σφίν. σφ', acc. σφέας, σφάς, σφ', ion. νίν acc. sg. za vse tri spole; σφί in σφέ tudi za sg.] 1. reflek.: sebe, se, sebi, si. 2. dem. = αὐτοῦ njega, njemu, nje, njej.

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.

οὐλαί, αἱ [Et. iz ὀλϝαι, gl. ἔλυμος] (obdelana) ječmenova zrna (ki so se pražena in s soljo pomešana pred daritvijo sipala med rogove daritvene živali in na oltar).

οὕνεκα ep. poet. 1. veznik (= οὗ ἕνεκα) a) zaradi česa, zakaj; b) (= τούτου ἕνεκα) zaradi tega ker, zato ker, ker; c) (za glagoli εἰδέναι, ἐρεῖν, νοεῖν, μανθάνειν in sl.) da. 2. praep. z gen. = ἕνεκα zaradi, zastran, kar se tiče.