Franja

ὀργή, ἡ, dor. ὀργά 1. nagon, nagib, mišljenje ὀργὴν ὅμοιος, nrav, značaj, nagnjenost, αὐτόγνωτος trma, ἀστυνόμοι moči, ki ohranijo državo, ὀργὴν ἄκρος strasten, togoten, ὀργὰς ἐπιφέρω τινί ustrezam, hočem se komu prikupiti, ὀργῇ χαλεπῇ χράομαι εἴς τινα obnašam se sirovo proti komu. 2. strast, razburjenost, vnema, nejevolja, jeza, kazen, ὀργῇ χρωμένη v jezi, ὀργῇ χάριν δίδωμι vdam se jezi, ἐν ὀργῇ (ἔχω) ποιέομαί τινα, δι' ὀργῆς (ἔχω) ποιοῦμαί τινα, ὀργὴν ἔχω πρός τινα jezim se nad kom, ὀργὴν ποιοῦμαι εἰ jezim se, ker, ὀργὴν φανερὰν ποιοῦμαί τινι kažem očitno komu svojo nejevoljo. – adv. ὀργῇ, δι', ἐξ, μετ', ὑπ' ὀργῆς, πρὸς, κατ' ὀργήν v jezi, jezno, iz jeze, v strasti.

ὀργίζω [med. fut. ὀργιοῦμαι, pass. aor. ὠργίσθην, pf. ὤργισμαι, adi. verb. ὀργιστέον] 1. act. razjezim, razsrdim. 2. pass. srdim se, (raz)jezim se, jezim se na τινί, ἐπί τινι NT, περί τι, διά τι.

ὀρέγω, ep. ὀρέγνῡμι [Et. lat. rego, ere, nem. recken. – Obl. fut. ὀρέξω, aor. ὤρεξα, med. fut. ὀρέξομαι, aor. ὠρεξάμην in ὠρέχθην, pf. ὀρώρεγμαι, adi. verb. ὀρεκτός, ep. aor. ὄρεξα, ὀρεξάμην, pf. 3 pl. ὀρωρέχαται, plpf. 3 pl. ὀρωρέχατο]. I. act. 1. iztegujem, razprostiram, molim proti χεῖρας εἰς οὐρανόν, χεῖράς τινι iztegujem roke po kom, πάντοσε (o beraču, ki prosi daru). 2. a) nasproti molim, prožim, (po)dam χεῖρας, τὸ κέρας, πιεῖν, τὴν κύλικα; b) dam nazaj δέπας πιοῦσα; c) do-, podelim κῦδος, τάχος, εὖχος; Sof. Fil. 1202 izkažem ljubav, uslišim prošnjo. II. med. 1. iztegujem se, sklonim se, segam po čem χερσί, πρός τι, posegam po παιδός, ποσσί dirjam v skoku, ἔγχει zamahnem, pomerim, χεῖρα iztegnem svojo roko, τρὶς ὠρέξατ' ἰών trikrat je mogočno stopil. 2. (po)primem, zadenem, ranim. 3. hrepenim, stremim, težim po čem, želim kaj τινός, inf.

ὀρέομαι (= ὄρνυμαι) ep. [impf. ὀρέοντο] vzdignem se, (od)hitim.

ὀρθός 3 [Et. iz ϝορθϝός, kor. weredh, rasti, slov. rod, rana (ura) (iz rōd-na), rastem iz orst-, ordh-t-; lat. ar-duus, arbor] 1. pokončen, pokoncu stoječ, navpičen; τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stopili pokoncu (so se naježili), οὖς ὀρθὸν ἵστημι nastavljam uho, strižem z ušesi, ἐξ ὀμμάτων ὀρθῶν, ὄμμασιν ὀρθοῖς z odprtimi očmi, s smelim pogledom, odkrito. 2. raven, naravnost ὁδός, ὀρθὴν (ὁδόν) naravnost, ravnim potom, δι' ὀρθῆς ravnim potom, srečno. 3. a) nepoškodovan, popoln, srečen, ἐς ὀρθὸν ἵσταμαι sem v srečnih razmerah; b) pravi, resničen λόγος, ἔπος, pravičen; τὸ ὀρθόν, τὰ ὀρθά pravica, resnica; ὀρθῷ λόγῳ v resnici, ἐς ὀρθὸν ἐκφέρω μαντεύματα uresničim, izvršim, δίκης ἐς ὀρθὸν φωνέω resnično. 4. adv. ὀρθῶς = κατὰ τὸ ὀρθόν na pravi način φιλομαθεῖς, prav, primerno, pravično, resnično δικάζω.

ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.

ὄρθρος, ὁ [Et. sor. ὄρνυμι] čas, predno se zdani in o solnčnem vzhodu, rano jutro, prvi svit, ἅμα ὄρθρῳ ko napoči jutro, ob prvem svitu, βαθύς prvi jutranji svit.

ὁρίζω, ion. οὐρίζω (ὅρος) [fut. ὁριῶ, aor. ὥρισα, pass. pf. ὥρισμαι, aor. ὡρίσθην] I. act. in pass. 1. trans. a) postavim mejnike, določim mejo, τὴν χώρην ἐπὶ τοῖσδε pod temi pogoji; (od)ločim, (od)delim, omejujem τὴν γῆν, τὴν ἀρχήν, οὗ ὡρίζετο ἡ ἀρχή kjer je bila meja njegove dežele; obmejim (s koli), ogradim τέμενος, βωμούς; Νεῖλος οὐρίζει τὴν Ἀσίην τῆς Λιβύης loči Azijo od Libije; b) sploh: ločim, delim, prerežem, διδύμους πόντου πέτρας jadram (peljem se) skozi; c) določim τὸ πολὺ καὶ τὸ ὀλίγον, naklonim σωτηρίαν τινί, dam νόμον ἐν ἀνθρώποισι; z zav. stavkom: ὁρίσατέ μοι μέχρι πόσων ἐτῶν δεῖ določite; pass. μέχρι τοῦδε ὡρίσθω ὑμῶν ἡ βραδύτης (samo) tako daleč naj sega vaša počasnost; d) določim pojem, opredelim ὁ εὐσεβὴς ὀρθῶς ἂν ὡρισμένος εἴη. 2. intr. mejim na kaj, držim se česa πρός τι. II. med. 1. postavljam si kaj kot mejo στήλας, določim (si) mejo, ogradim si ὅρον, dam si obmejiti; določim, posvetim komu kaj βωμοὺς τέλη τ' ἔγκαρπα Διΐ, z inf. ἱερὸν ἔχειν izgovorim si, zahtevam zase svetišče. 2. a) izjavim, trdim αὐτὸν πολεμεῖν, označujem, smatram za τὴν εἰρήνην ταύτην, proglašam koga za kaj εὐεργέτας ἀγαθοὺς ἄνδρας; b) določim pojem, opredelim δικαίους τοὺς εἰδότας, določim kaj s čim, opišem τὸ καλόν ἡδονῇ τε καὶ ἀγαθῷ.

ὀρῑ́νω [aor. ὤρῑνα, med. ὠρίνατο, pass. ὠρίνθην] 1. act. premikam, razburjam, razburkam πόντον, (raz)dražim, vznemirjam, ganem κῆρ, ἦτορ, povzročujem, obujam γόον, ὀρυμαγδόν. 2. pass. prestrašim se, vznemirjam se, ὀρινθέντες prepadeni, prestrašeni, Ἴρῳ κακῶς ὀρίνετο θυμός Iru ni bilo lahko pri srcu, bil je prestrašen.

ὅρκιον, τό, nav. pl. 1. prisega, ὅρκια ὄμνυμι, ποιοῦμαι, δίδωμι prisegam. 2. s prisego potrjena pogodba (zaveza, obljuba); πατρῷα očetu dana obljuba, ὅρκιά ἐστί τινι prisega veže koga. 3. ὅρκια darilna živina, ὅρκια τάμνω, ποιοῦμαι ἐπί τινι sklepam pogodbo s kom, svečano se dogovarjam s kom, θάνατόν τινι v njegovo smrt.

ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.

ὁρμέω in med. (ὅρμος ² sidrišče) 1. usidram se, zasidran sem, ἐπ' ἀγκύρης sem zasidran, sem v varnosti, sem v varnem pristanišču πρὸς γῇ. 2. opiram se, naslanjam se na kaj ἐπί τι; οὐκ ἐπὶ τῆς αὐτῆς(sc. ἀγκύρης) ὁρμεῖ τοῖς πολλοῖς ni na istem sidru kot drugi, nima istega pred očmi kot drugi.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

ὁρμίζω (ὅρμος²) [fut. ὁρμιῶ, aor. ὥρμισα, cj. 1 pl. ep. ὁρμίσσομεν, med.-pass. fut. ὁρμιοῦμαι, aor. ὡρμισάμην in ὡρμίσθην, pl. ὥρμισμαι] 1. act. spravim v pristanišče, usidram; pren. utrjujem, spravljam kaj na varno mesto ἀσκούς. 2. med. pass. pridem v pristanišče, usidram se, pristanem (k bregu) ἐν, ἐπί τινι, εἴς τι, πρός τι.

ὅρμος², ὁ (ὁρμή) pristanišče, sidrišče, luka, ὅρμον ποιοῦμαι usidram se, pristanem z ladjo, počivam.

ὄρνῡμι, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim ἐς ἔριν; νηῦς plovem. 3. pripravljam se k čemu ἴμεν, εὕδειν, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se νότος, καῦμα, πῦρ, κλέος, ἔρις, πόλεμος, βοή; ἄτη ὀρνυμένα πόλει ki drevi proti mestu; ὄρσο na noge, kvišku, hajdi!

ὄρος, ους, τό, ep. ion. οὖρος [Et. iz kor. er, vzdigovati se, gl. ὄρνυμι. – Obl. dat. pl. ὄρεσσιν, gen. in dat. ep. ὄρεσφιν] gora, grič, gorovje, planina.

ὀρούω (gl. ὄρνυμαι) [aor. ὥρουσα in ὄρουσα] ep. kvišku skočim, poskočim ἐς δίφρον, hitim, letim, zaženem se, planem, navalim na koga, εἰς ἀνάγκην zvrnem se, padem v.

ὀρρωδέω, ion. ἀρρωδέω (ῥώννυμι) [aor. ὡρρώδησα] bojim se, plašim se, tresem se, zgražam se τινά, τί, περί τινος, μή, ὅτι.

ὀρρωδία, ἡ, ion. ἀρρωδίη strah, plahost, bojazen, ἐν ὀρρωδίᾳ ἔχω τι bojim se česa; z μή.