-
μονό-λυκος 2 volk, ki je edini v svoji vrsti, velevolk.
-
μονό-ξυλος 2 iz enega debla narejen πλοῖον.
-
μονο-τράπεζος 2 (τράπεζα) poet. pri posebni mizi, osamel.
-
μον-όφθαλμος 2, ion. μουν-όφθαλμος z enim očesom, enook NT.
-
μονο-φυής 2 (φύομαι) iz enega kosa, v en kos zrastel.
-
μόριμος 2 (μόρος) ep. od usode določen, usojen.
-
μόρσιμος 2 ep. ion. poet. od usode določen, usojen, za smrt določen, ἦμαρ dan smrti; subst. τὸ μόρσιμον usoda, μόρσιμόν ἐστιν usojeno je.
-
μουσο-ποιός 2 (ποιέω) 1. poet. ki zlaga pesmi, ἀεὶ δὲ μουσοποιὸς ἐς σὲ παρθένων ἔσται μέριμνα deklice bodo vedno skrbele, da bodo tvojo usodo (v pesmih) opevale. 2. subst. ὁ, ἡ lirski pesnik (pesnica).
-
μῡθώδης 2 (εἶδος) bajen, bajesloven, izmišljen.
-
μυλή-φατος 2 (φένω) ep. zmlet (na žrmljah).
-
μυλο-ειδής 2 (εἶδος) ep. mlinskemu kamnu podoben.
-
μυρί-ανδρος 2 z 10.000 prebivalci πόλις.
-
μῡριό-καρπος 2 poet. s tisočerim sadom, ki tisočero rodi.
-
μῡριό-λεκτος 2 neštevilokrat povedan.
-
μῡριό-νεκρος 2 (νεκρός) z neštevilnimi mrliči, μάχη zelo krvava bitka.
-
μῡριο-τευχής 2 (τεῦχος) poet. z neštevilnimi (10000) vojaki.
-
μῡριο-φόρος 2 (φέρω) ναῦς velika tovorna ladja (z neštevilnimi tovori).
-
μῶρος, μωρός 3 in 2 1. nespameten, neumen, bedast. 2. neslan, neokusen. 3. brezbožen.
-
νᾱ́ϊος 3 in 2 (ναῦς) poet. ki spada k ladji, ladijski, ladjin, νάιον ὄχημα = ναῦς, τέχνη ναΐα brodarstvo; ep. νήιον, τό (sc. δόρυ) les za ladjo, ladijno bruno.
-
ναυ-ᾱγός 2, ion. ναυηγός [Et. ναῦς + (ϝ) άγνυμι zlomiti] komur se je ladja razbila; subst. ὁ potopljenec.