-
ὀγκόω napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, ἐπί τινι na kaj.
-
ὀγμεύω [Et. sor. γέντο prijel je, slov. -žeti, -žmem, lat. gemo] delam brazde, brazdim, grem v dolgi vrsti pred kom τὸ πλῆθός τινι; στίβον vlečem se korak za korakom, (s težavo) se plazim.
-
ὁδαῖος 3 (ὁδός) ep. ki se nahaja na potu; subst. τὰ ὁδαῖα vozno blago, trgovska roba.
-
ὁδοιπορέω (ὁδοι-πόρος) [impf. ὡδοιπό-ρεον] 1. intr. grem, hodim, potujem, κατ' ἄκρων(sc. δακτύλων) stopam po prstih, ošabno se nosim (ali nastopam). 2. trans. prepotujem τί, prihajam v τόπους.
-
ὁδός, ἡ, ep. tudi οὐδός [Et. iz kor. sed, sedeti, sede peljati se = iti, slov. -hod, hoditi, šel, šla, šlo iz šьd-lъ., iz hьd-] 1. pot, steza, cesta, ποταμοῦ struga, ἱππηλασίη vozna pot, kolovoz. 2. pot, hod, hoja, vožnja, potovanje, odhod, pohod (vojaški), povratek, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι grem, pridem naprej, ἡ ἄνω ὁδός pot navzgor. 3. pren. pot, način, prilika, sredstvo, možnost, postopanje, smer, ὁδῷ, καθ' ὁδόν metodično.
-
ὀδυνάω [fut. med. ὀδυνήσομαι] 1. act. povzročujem bol(ečino), žalostim, žalim τινά. 2. pass. s fut. med. čutim bolečino, žalostim se.
-
ὀδῡ́ρομαι med. [impf. iter. ὀδυρέσκετο, fut. ὀδυροῦμαι, aor. ὠδυράμην, adi. verb. ὀδυρτός] 1. intr. tarnam, žalujem, plakam, tožim, τινός za kom, τινί pred kom. 2. trans. oplakujem, objokujem, žalostim se po kom, toži se mi po čem γαῖαν; žalujem hrepeneč po νόστον.
-
ὀδύσσομαι d. m. [Et. lat. odi, odium. – Obl. aor. ὠδυσάμην, ep. ὀδυσσάμην, pf. ὀδώδυσμαι (s prez. pomenom)] sovražim, kuham jezo, srdim se, jezim se, τινί.
-
ὄζω [pf. ὅδωδα s prez. pom.] dišim, vonjam, ὀδμή ὀδώδει vonj se je razširjal.
-
ὄθομαι dep. ep. (samo praes. in impf., vedno v zvezi z nikalnico) oziram se na, brigam se, maram za, bojim se koga τινός, z inf. in pt.
-
οἰδάω, ep. ion. οἰδέω, ep. tudi οἰδάνω [Et. kor. oid, oteči, nem. Eiter. – pf. ᾤδηκα] 1. act. trans. napenjam, razsrdim, razburim νόον. 2. intr. in pass. a) napenjam se, otekam, χρόα πάντα po celem životu, οἰδαίνεται κραδίη χόλῳ srce kipi jeze; b) vrem, ἡ πόλις οἰδεῖ po mestu vre, οἰδεόντων τῶν πραγμάτων ker je bilo še vse razburjeno (v neredu), ker je po državi vrelo.
-
οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.
-
οἰκειόω, ion. οἰκηιόω (οἰκεῖος) 1. act. in pass. prilastim, prisvojim si kaj, pridobivam kaj, napravljam koga za prijatelja; pass. sprijaznim se s kom, postanem komu prijatelj. 2. med. a) prisvajam, pridobivam si kaj, obračam kaj v svojo korist (svoj prid), zahtevam zase; b) pridobim (si) koga na svojo stran.
-
οἰκέω [fut. οἰκήσω, aor. ᾤκησα itd.; fut. med. s pas. pomenom οἰκήσομαι; ion.vedno brez augmenta οἴκεον, οἴκησα, οἴκημαι, 3 pl. οἰκέαται; plpf. ᾠκήμην, aor. 3 pl. ep. ᾤκηθεν (= ᾠκήθησαν)] I. act. 1. intr. a) stanujem, prebivam, ležim, stojim πόλις, ἔν τινι (na) v čem, ἐπί τινι ob čem; aor. naselim se; b) gospodarim, vladam, živim, ὑπό τινι pod čigavo vlado, μετά τινος s kom; dobro (slabo) se počutim εὖ, καλῶς (κακῶς), dobro sem urejen πόλις. 2. trans. stanujem, prebivam v πλείστας τῶν νήσων; gospodarim, upravljam, vladam πόλιν, οἶκον. II. pass. 1. nastanjen (obljuden) sem, γῆν naseljen sem po, ležim, πόλις mesto je obljudeno, stoji, leži; ion. οἴκημαι prebivam, stanujem, νήσους na otokih; ἡ οἰκουμένη (sc. γῆ) od (Grkov) obljudena zemlja, vsa Grška, vesoljni svet (= orbis terrarum) NT, οἱ οἰκημένοι naseljenci. 2. upravljam se, oskrbujem se, vladam se. 3. naseljen sem, naselim se kje; ion. stanujem kje kot naselnik.
-
οἰκήσιμος 3 kjer se more stanovati, (dober) pripraven za stanovanje.
-
οἰκίζω (οἶκος) [fut. οἰκιῶ, aor. ᾤκισα, ion. οἴκισα] 1. act. a) gradim, zidam, ustanovim πόλιν, zopet pozidam; b) naseljujem z ljudmi, obljudim, χώρην naselim se v deželi; c) τινά naselim koga kje, namestim koga kje πάραυλον; pass. pf. ustanovljen sem, ležim, stojim. 2. med. naselim se, stanujem, οἱ οἰκιζόμενοι stanovalci, prebivalci ἐπὶ τῆς γῆς.
-
οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.
-
οἰκτ(ε)ίρω, οἰκτίζω (οἶκτος) [aor. ᾤκτισα; fut. οἰκτιρῶ, aor. ᾤκτῑρα, NT fut. οἰκτειρήσω] 1. obžalujem, pomilujem koga, usmilim se koga τινά NT. 2. med. = act.
-
οἰμάω ep. [aor. οἴμησα] naskočim, privršim, zaletim se, navalim na μετά τινα.
-
οἰμώζω [fut. οἰμώξομαι, aor. ᾤμωξα, pt. pf. pass. ᾠμωγμένος] 1. intr. tožim, vzdihujem, tarnam, rjovem, stokam, μέγα na glas, οἰμώξει slabo se ti bo godilo, slaba ti bo pela; εἶπεν, ὅτι οἰμώξοιτο da se mu bo slabo godilo. 2. trans. obžalujem, (po)milujem koga τινά, τί.