-
Πυλαία, ἡ, ion. -αίη (sc. σύνοδος) zborovanje amfiktionske zveze v Anteli pri Termopilah; pravica, pošiljati poslance k temu zborovanju, pravica, pri tem zborovanju sodelovati in glasovati ἐπιθυμέω τῆς Πυλαίας.
-
Πύλαιος 3 v (pri) Pilah (= Termopilah).
-
πύλη, ἡ 1. vratnica, vrata. 2. vhod, dohod, odprtina, ustje. 3. soteska, klanec, sedlo. 4. Πύλαι, ῶν, αἱ a) = Θερμοπύλαι; b) trdnjava v soteski, ki pelje iz Mezopotamije v babilonsko nižino.
-
Πυλήνη, ἡ mesto v Ajtoliji.
-
Πυλοι-γενής 2 ep. v Pilu rojen.
-
Πύλος, ὁ, ἡ 1. mesto v Meseniji, kjer je stanoval Nestor; Πυλόθεν iz (od) Pila, Πύλονδε v Pil; preb. Πύλιος. 2. mesto v Elidi.
-
πύξ adv. s pestjo, v rokoborbi.
-
πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.
-
πυρακτέω (ἄγω) ep. vrtim v ognju, razbelim, razžarim.
-
Πύραμος, ὁ reka v Kilikiji.
-
Πύρασος, ἡ mesto v Tesaliji; preb. Πυράσιοι, οἱ.
-
πυργηδόν adv. (πύργος) kakor stolpi, v strnjenih ali sklenjenih vrstah, v četverokotnem bojnem redu.
-
Πύργος, ἡ mesto v Elidi.
-
Πυρήνη, ἡ mesto v deželi Keltov ob izlivu Donave.
-
πυρι-γενής 2 poet. v ognju narejen, kovan, utrjen.
-
πυρι-ήκης 2 (ἀκ-αχίζω) ep. v ognju po-, izostren, z razbeljeno ostjo μοχλός.
-
πυρί-καυστος 2 (καίω) ep. v ognju ožgan, utrjen σκῶλος.
-
Πυρι-φλεγέθων, οντος, ὁ ognjena reka v podzemlju.
-
πυρι-φλέγων, οντος, ὁ od ognja (v ognju) goreč.
-
πυρρίχη, ἡ ples(anje) v orožju, orožni ples.