Franja

νομάς, άδος, ὁ, ἡ 1. (νέμομαι) ki se pase, na pašnikih, na paši ἵπποι; o vodi: semintja (po jarkih) tekoč κρῆναι. 2. (νέμω) ki pase črede, ki se klati po paši; pastirski, nomadski, οἱ νομάδες pastirji, nomadi.

νομίζω [fut. νομιῶ itd.] (νόμος) 1. priznavam kot običaj, smatram za šego (navado), po navadi upotrebljam, rabim φωνήν, ἀσπίδα, imam navado, navajen sem τιμᾶν; sprejemam, uvajam kot običaj, kot zakon, odrejam, ukazujem; pass. νομίζεται navada (šega, običaj, običajno, prav) je, obred veli; νομιζόμενόν ἐστι šega je, navada je; νομιζόμενος običajen, navaden, τὰ νομιζόμενα običaj, navada, odredba, običajna plača; τὰ νομισθέντα ἀεί nikoli ne zanemarjen običaj, θεοῖς bogovom dolžne daritve; včasih se rabi kakor χρῆσθαι z dat: νομίζουσιν Αἰγύπτιοι οὐδ' ἥρωσι οὐδέν nimajo nič določenega za heroje, ne časte herojev, slično φωνῇ νομίζουσιν Σκυθικῇ rabijo, govore odnekdaj skitski jezik. 2. a) pripoznavam koga za kaj, smatram za kaj τινά τι; b) mislim, menim; pf. prepričan sem, uverjen sem z acc. c. inf.; c) θεούς verujem v bogove, priznavam bogove; d) νόμιζε s pt. = εὖ ἴσθι; Ksen. An. VI. 6, 24 νόμιζε ἄνδρα ἀγαθὸν ἀποκτείνων(pa tudi ἀποκτείνειν); pass. smatram se za lastnino τινός, posvečen sem komu; πρός τινος sem (veljam) pred kom.

νομικός 3 (νόμος) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, μάχαι prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. ὁ pismouk NT.

νόμος, ὁ (νέμω) 1. a) običaj, šega, navada, νόμος ἐστίν = ἐν νόμῳ ἐστίν navada je, τινί nekdo je navajen, κατὰ νόμον po šegi; b) red, pravica, χειρῶν νόμος pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, ἐς χειρῶν νόμον ἀφικνέομαι spopadem se, spustim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, νόμον τίθημι dajem postavo, νόμον λύω odpravljam zakon. – NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, οἱ ἐκ νόμου Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νοστέω (νόστος) ep. poet. ion. 1. vračam se (domov), uidem, rešim se iz česa ἔκ τινος. 2. hodim, potujem, pridem.

νόστιμος 2 ep. 1. ki spada k vrnitvi, ἦμαρ dan vrnitve, povratek. 2. ki se more vrniti, domov se vračajoč, οὐκέτι νόστιμός ἐστι ne more se več povrniti.

νοσφίζω [fut. νοσφιῶ, aor. ἐνόσφισα, pass. pf. νενόσφισμαι, aor. ἐνοσφίσθην, med. aor. ἐνοσφι(σ)σάμην] 1. act. a) odstranjujem, odpravljam, ločim; b) oropam, βίου τινά oropam koga življenja, vzamem življenje; c) ubijem. 2. med. a) odstranjujem se, ločim se, odhajam, τινός od koga; zapuščam, puščam na cedilu παῖδα; b) odtujujem se, odvračam se od koga μᾶλλον, ne maram za, zatajim σέ Sof. O. T. 693; c) pridržim zase, poneverim, utajim NT.

νοτίζομαι (νότος) pass. zmočim se.

νυκτεγερτέω (νύξ, ἐγείρω) bedim ponoči, lotim se česa ponoči.

νυμφεύω in med. poet. 1. oženim se τινά, omožim se τινί, obhajam ženitovanje. 2. nevesta sem, ἔκ τινος sem omožena.

νυμφοκομέω poet. nakitim (olepotičim) se kot nevesta.

νύξ, νυκτός, ἡ [Et. idevr. noqt-, lat. nox, ctis, slov. noč, nem. Nacht] 1. noč, νυκτός, ἐν, ἐπὶ νυκτί ponoči, τῆς νυκτός v (določeni) noči, (διὰ) νύκτα celo noč, εἰς (τὴν) νύκτα ko se napravi noč, ὑπὸ νύκτα proti noči, pozno zvečer; πόρρω τῶν νυκτῶν pozno ponoči, μέσαι νύκτες polnoč, περὶ μέσας νύκτας o polnoči. 2. mrak, tema, nesreča; tudi o nezavesti in smrti: smrtna senca. 3. pers. Νύξ boginja noči.

νύσσα, ἡ ep. 1. cilj, konec. 2. koničast steber na obeh koncih dirjališča, kjer so se tekmeci obračali. 3. izhodišče, meja, ograja, od katere so dirjalci odšli in h kateri so se morali vrniti.

νυστάζω [Et. lat. nubes, is iz snudh-, podaljš. kor. snā, gl. νάω. – Obl. aor. ἐνύστασα, NT ἐνύσταξα] kimam, (za)dremljem, (za)spim, obotavljam se.

ξενίζω, ion. ξεινίζω (ξένος) [fut. ξενίσω, ep. ξεινίσσω, aor. ἐξείνισ(σ)α, pass. ἐξενίσθην] 1. gostoljubno sprejemam tujca ali gostinskega prijatelja, pogostim, ξεινίοις prirejam gostijo; τινὰ ἀναθοῖς (gostoljubno) obdarujem koga; pren. ὃν φοίνιος Ἄρης οὐκ ἐξένισεν katerega ni Ares (z ranami in smrtjo) pogostil, katerega ni Ares umoril; pass. sem pri kom gost, gostoljubno me sprejme kdo, gostujem pri kom. 2. a) presenetim koga, τὸ ξενίζον nekaj novega, čudnega NT; pass. čudim se, strmim; b) sem tuj.

ξηραίνω (ξηρός) [fut. ξηρανῶ, aor. ἐξήρᾱνα, ion. -ηνα, pass. ἐξηράνθην, pf. pass. ἐξήρασμαι, NT ἐξήραμμαι] (po)sušim; pass. posušim se, usahnem NT.

ξυράω, NT ξυρέω med. ξυρέομαι (ξυρόν) 1. strižem, brijem; ἐν χρῷ režem v živo meso. 2. med. dam se ostriči ali obriti NT, ostrižem se.

ὀαρίζω ep. ljubkujem, prijazno občujem, razgovarjam se s kom, kramljam s kom τινί.

ὄγκος², ὁ [Et. od sor. ἐνεγκεῖν] 1. kar se nosi, teža, breme NT, množica, obseg (prostornina). 2. a) ugled, dostojanstvo, sijaj, vzvišenost, ponos, oholost, prevzetnost, ošabnost, φρονήματος; b) nadutost, samozavest, οὐκ ὄγκου πλέως ponižen, skromen.