Franja

στυγέω ep. ion. poet. [aor. ἐστύγησα, ep. ἔστυξα, ἔστυγον, pf. ἔστυγηκα (s prez. pom.), pf. pass. ἐστύγημαι, aor. ἐστυγήθην, med. fut. στυγήσομαι (s pas. pom.)] 1. a) mrzim, sovražim, studim, mrzi mi kaj, gabi se mi kaj; b) bojim se, tresem se, groza me je τινά, τί in inf. 2. aor. ἔστυξα kavzat. napravil sem komu kaj strašno, τῷ κέ τεῳ στύξαιμι μένος učinil bi, da bi se marsikdo tresel pred.

συμ-βαίνω [fut. συμβήσομαι, aor. συνέβην, pf. συμβέβηκα; pass. aor. συνεβάθην; pf. inf. pass. συμβεβάσθαι, ion. pf. inf. act. συμβεβάναι] 1. skupaj grem, hodim s kom τινί, ποδί pomagam. 2. prihajam, stopam skupaj, shajam se; a) o času: ujemam se, τινί s čim; b) pogodim se, dogovorim se, zedinim se, zavežem se, sklenem pogodbo, pomirim se, spravim se, τινί, πρός τινα s kom; τί, περί τινος v čem, glede česa, ἐπί τινι pod kakim pogojem, tudi (acc. c.) inf., ὥστε; pass. συμβαίνεται doseže se sporazum, περὶ τοῦ πλείονος o nadaljnjih korakih; c) skladam se, ujemam se, zlagam se s kom τινί, λόγοις v besedah, enak sem komu. 3. zgodim se, dogodim se, uresničim se; a) o vsotah in računih: znašam, οὐ πλέον ne vržem več; b) pri sklepanju: sledi kaj iz česa ἔκ τινος, τὰ συμβαίνοντα kar sledi, posledica, učinek; c) izpolnim se (o prorokovanjih), izvršim se, izidem se, τοὐναντίον v nasprotnem zmislu, κακῶς συμβάντος πολέμου ker se je vojska nesrečno končala; imam uspeh, posreči se mi, obnese se mi ἡ πεῖρα; d) dogodim se, doleti (zadene) koga kaj ἆται; včasih = τυγχάνω, εἰμί: τὰ μητρὸς ἔχθιστά μοι συμβέβηκε materino srce mi je zelo sovražno, ἡ ἀδικία μέγιστον κακὸν συμβαίνει je največje zlo; κατὰ τὸ συμβεβηκός po naključju, slučajno. 4. impers. συμβαίνει pripeti se, zgodi se (mi) kaj, posreči, obnese se kaj, συνέβη μοι πορεύεσθαι bil sem ravno na potovanju.

συν-αντάω in med. [impf. du. ep. συναντήτην] 1. sestajam se s kom, srečam koga, pridem komu nasproti, naletim na koga τινί NT. 2. zadene me, prigodi se mi kaj NT act. ap. 20, 22.

συν-έχω [gl. ἔχω; ep. impf. σύνεχον, pf. συνόχωκα] I. act. 1. trans. a) skupaj držim δύναμιν, vežem τὰ ὀστᾶ, obdajam, oklepam κίων οὐρανία, ὦτα zatisnem ušesa NT; b) obdržim (imam) pod orožjem στράτευμα, imam v redu, krotim, brzdam εἰρεσίας, držim trdno (ujetega) NT; c) priganjam, izpodbujam ἀγάπη τινά NT; d) stiskam ὄχλος NT; e) obdržim, ohranim, obvarujem μέλαθρον, κόσμον, δώματα; subst. τὸ συνέχον glavna stvar, družilna vez. 2. intr. ep. vežem se, skupaj se držim ὀχῆες; pf. συνοχωκὼς ἐπί τι zožen proti čemu. II. pass. 1. vkup se držim, sem tesno zvezan, držim se česa, τροχοί obtičim. 2. kroti (stiska) me kdo, πατρὶ συνέχομαι oče me strahuje; pos. muči (stiska, tare) me kaj, νόσῳ sem bolan, φόβῳ bojim se, strah me je, δίψῃ sem žejen, πυρετῷ muči me mrzlica, αἰχμῇσι napadajo me s sulicami, ἐκ τῶν δύο συνέχομαι dve čuvstvi gospodujeta nad menoj NT; πῶς συνέχομαι kako bridko mi je NT. 3. imam opraviti s čim, (resno) se bavim s čim τινί, ἔν τινι, τῷ λόγῳ (neprestano) trdim NT.

συν-ίστημι [gl. ἵστημι, pf. pt. ep. συν-εσταώς, ion. συνεστεώς] A trans. I. act. in pass. 1. postavljam (spravljam) skupaj, sestavljam; a) združujem, skupljam, zgoščam; b) ščuvam, podpihujem, razvnemam ἐπί τινα, ἔς τι, ἐπί τινι; ἀντίπαλον ἐμαυτῷ postavljam si sovražnika nasproti. 2. a) seznanjam, predstavljam, priporočam τινά τινι; b) NT kažem ἀγάπην, potrjujem δικαιοσύνην, hvalim ἐμαυτόν, povzdigujem. 3. a) dokazujem, izpričujem, razlagam NT; b) urejam, snujem, ustvarjam, povzročujem ὀλιγαρχίαν, μαντικὴν ἐμαυτῷ pridobivam si, Ἀσίην ἐμαυτῷ podvržem si, θάνατον ἐπί τινι obsodim koga na smrt. II. med. sestavljam (spravljam) sebi skupaj, ustvarjam (napravljam, povzročujem, nabavljam) sebi. B intr. in med. I. 1. prihajam skupaj, shajam se, stopim skupaj, združujem se, držim se skupaj. 2. zbiram se, derem skupaj, πόλεμος vojska se začenja, λέχος τινί vdajam se komu, možim se s kom a) uprem se, zarotim se, οἱ συνεστῶτες zarotniki; b) trčim skupaj, spoprimem se, borim se, prepiram se; γνῶμαι mnenja si nasprotujejo, se ne ujemajo; c) moram se s čim boriti πόνῳ; zabredem v kaj, zapletem se v kaj τινί, λιμῷ pridruži se mi kot tovariš glad; d) postanem, nastanem, začenjam se, izbruhnem πόλεμος; τής μάχης συνεστώσης v začetku bitke. 3. a) stojim skupaj (pri, s kom), držim, ostanem skupaj; b) stojim trdno, συνεστηκώς τινι trden, samostojen v čem; trajam dalje, živim, sem (pri rokah), τοῦτο συνεστήκεε ta boj je trajal (trpel), πάντα συνειστήκει vse je bilo urejeno; c) ustavim se, postanem, prestanem (z vojsko); d) držim s kom, pomagam komu; e) sestojim, sestavljen sem iz česa.

σφάλλω [fut. σφαλῶ, aor. ἔσφηλα, pf. ἔσφαλκα, pass. pf. ἔσφαλμαι, aor. ἐσφάλην, fut. σφαλήσομαι] I. act. 1. storim, da kaj pade; podiram, rušim, omajam, mečem na tla, prekucujem, uničujem, slabim, (o)škodujem, spravljam v nesrečo. 2. pren. motim, begam, spravljam s pravega pota; varam, goljufam, zapeljujem, spravljam v zadrego (zmoto); τῆς γνώμης τινά zmedem komu naklepe (načrte). II. med. in pass. 1. omahujem, spotaknem se, padem (v nesrečo), propadem, doživim poraz. 2. poginem, zaidem v nesrečo, ponesreči se mi, imam škodo. 3. motim se, varam se, grešim, izgubljam kaj, oropa me kdo česa ἔν τινι, περί τι, γνώμῃ, τινός.

τάξις, εως, ἡ (τάσσω) 1. a) urejanje, uredba, razvrstitev, odredba, τῶν ὅλων uredba vesoljstva; b) (lep) red, redno menjavanje (straž), vrsta; tudi o času: (ὕστερον) τῇ τάξει z ozirom na časovni red, po času; c) pren. (odkazano) mesto, služba, čast, dostojanstvo, veljava; dolžnost, naloga; ὁπλοφόρου τάξις = ὁπλοφόρος, οἰκέτου τάξιν ἔχω opravljam suženjske posle, sem suženj, αἱρέομαι τὴν ὑπέρ τινος τάξιν zasedem mesto komu v korist, τὸ παρὸν τὴν τοῦ συμβούλου τάξιν ἀπαιτεῖ zahteva (modrega) svetovalca, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto; ἡ τῆς ἀρετῆς τάξις častno mesto, vrhovno vodstvo (hegemonija), ἐν φθόνου (ἐπηρείας) τάξει ποιῶ τι storim kaj iz zavisti (zlobnega namena); ἡ τῆς εὐνοίας τάξις = ἡ εὔνοια. 2. v vojaškem smislu: a) urejanje, razvrstitev vojaških čet, τὰ ἀμφὶ τάξεις pravila za razpostavljanje čet, taktika; bojni red, bojna vrsta, τάξιν ποιῶ postavim v bojni red, ἐν τάξει, κατὰ τάξιν v (bojni) vrsti, v redu, po redu (vrsti) NT; b) (v boju) odkazano mesto, stojišče τὴν τάξιν λείπω, διαφυλάττω, μένω ἐν τάξει; c) vojaški oddelek, čete, stotnija σὺν ἑπτὰ τάξεσιν; d) (vojaški) tabor σκηνέω ἐν τάξει.

τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.

τέμνω [Et. iz tm̥-nō, slov. tnala, strslov. tьną, tęti, razklati, cepiti. – Obl. fut. τεμῶ, τεμοῦμαι, aor. ἔτεμον, ἐτεμόμην, pf. τέτμηκα, pass. pf. τέτμημαι, aor. ἐτμήθην, fut. τμηθήσομαι, fut. 3 τετμήσομαι, adi. verb. τμητός, τμητέος; ep. ion. τάμνω, aor. ἔταμον, τάμον, cj. 3 sg. τάμῃσι, inf. ταμέειν, med. aor. ἐταμόμην; ep. τέμω in τμήγω, pt. aor. 1 τμήξας, aor. 2 act. ἔτμαγον, pass. 3 pl. ἔτμαγεν]. I. act. in pass. režem 1. o zdravniku: režem, izrezujem; pass. pustim, da mi izrežejo rano, τμήμα τέμνομαι urežejo me. 2. razrežem, δίχα razdelim na dva dela, κατά τι razdelim v (na) kaj, τετμημένος ἐξ ἑνὸς δύο iz enega na dva dela razdeljen; pos. a) razrežem, razdelim δέρμα, κρέα, ἰχθῦς, κατὰ μέλη razkosam; b) razsekam, prebodem, ranim χρόα χαλκῷ; c) zakoljem κάπρον Διί (Zevsu na čast); ὅρκια πιστά prisegam (z daritvijo) zvestobo, sklenem trdno zavezo (pogodbo) θάνατόν τοι ὅρκια ἔταμον tebi v smrt sem sklenil zavezo; abs. τάμνω τινί sklenem s kom pogodbo; τομήν povzročim razkol (razpor). 3. odrežem a) σῖτον kosim, žanjem; (po)sekam δένδρεα, δρῦν, ξύλα; z dvojn. acc. ἐρινεὸν τάμνε ὄρπηκας z divje smokve je odsekal mlade vejice; τρίχας, πλόκον itd. strižem; odsekam κεφαλήν, κάρα, τράχηλον; b) izrežem ἱμάντας ἔκ τινος, βέλος ἐκ μηροῦ; τέμενός τινι oddelim, odrežem, nakažem; o rekah: ločim, delim Λιβύην. 4. obrežem, obsekam δούρατα; pren. opustošim χώραν, γῆν, τῆς γῆς opustošim kos zemlje. 5. izkopljem ὀχετούς, napravim ὁδόν, ὁδὸς τετμημένη uglajena pot. 6. (pre)režem (zrak ali vodo), vozim se, peljem se, prepotujem κύματα, θάλασσαν, ὁδόν krenem po poti, τὴν μεσόγαιαν τῆς ὁδοῦ po sredini, μέσον krenem po srednji poti. II. med. 1. (raz)režem, (raz)sekam, koljem zase; orjem (sebi), λίθους obdelujem, lomim. 2. odrežem, posekam zase, ὅρκια sklenem zavezo. 3. ulovim, polovim, odženem si kaj, ἀμφὶ βοῶν ἀγέλας odrežem na obeh straneh, prestrižem, polovim.

τῑμάω (τιμή) [fut. τιμήσω in -ομαι; adi. verb. τιμητέον] I. act. in pass. 1. določim ceno; a) cenim, ocenjam, smatram za vredno, πολλοῦ zelo cenim, πλείονος bolj cenim, πρὸ παντός bolj cenim kot vse drugo; b) določim kazen, obsodim na kako kazen, θανάτου na smrt. 2. a) čislam, cenim, spoštujem, uvažujem, častim; b) odlikujem (z nagrado), nagradim, obdarim, gostoljubno sprejmem, poplačam τινά, χάριν izkazujem čast; pass. izkazuje se mi čast, sem spoštovan; c) podelim častno službo; pass. μάλιστα imam največji vpliv; οἱ τετιμημένοι višji dostojanstveniki. II. med. 1. = act. 2. a) predlagam kazen za koga (o tožitelju), τινὶ θανάτου predlagam smrtno kazen; b) o tožencu: ἐμαυτῷ predlagam zase kazen.

τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.

τλῆναι aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

ὑικός 3 (ὗς) svinjski, ὑικὸν πάσχω godi se mi kakor svinjam.

ὑπ-αίτιος 3 kriv, τινός česa, τινί odgovoren komu; ὑπαίτιόν ἐστί μοί τι πρός τινος (ob)dolži me kdo česa, očita mi kdo kaj.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

ὑπο-βάλλω [gl. βάλλω, ep. praes. inf. ὑββάλλειν] I. act. 1. mečem pod kaj, podmetavam, podlagam, izročam ἐμαυτόν. 2. a) segam v besedo, prekinem govor komu; b) nagovarjam, podpihujem koga τινά NT; c) spominjam na kaj, razlagam. II. med. 1. podmetavam, podlagam si kaj (pod se), pustim, da se mi podtakne (otrok). 2. izmišljam, širim lažnjive govorice μύθους.

ὑπο-νοέω mislim pri sebi, slutim, zdi se mi NT; sumim, sumničim, imam na sumu; domnevam, menim, pričakujem NT; sklepam iz česa, uganem διάνοιαν, τί, acc. c. inf., ὡς, ὅπως, τῶν λεγόντων ὡς sumim, da govorniki.

ὑπο-τρομέω ep. [impf. iter. ὑποτρομέεσκον] trepetam, tresem se, kolena se mi šibe, bežim pred kom τινά.

ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.