Franja

τηλε-σκόπος 2 (σκοπέω) kdor daleč gleda.

τῑμοῦχος 2 kdor ima častno službo, čaščen, spoštovan.

τῑμωρός 2 1. kdor se maščuje, ki nagovarja k maščevanju; subst. maščevalec. 2. kdor ščiti ali pomaga, ki pospešuje čast; subst. zaščitnik, pomočnik τινί.

τρέπω [Et. lat. trepit = vertit, ion. τράπω. – Obl. fut. τρέψω, aor. 1 ἔτρεψα, 2 ἔτραπον, pf. τέτροφα (τέτραφα), pass. pf. τέτραμμαι, aor. 1 ἐτρέφθην, 2 ἐτράπην, fut. τραπήσομαι; med. fut. τρέψομαι, aor. 1 ἐτρεψμάμην trans.; 2 ἐτραπόμην intr.; ep. pf. 3 pl. τετράφαται; plpf. (ἐ) τετράφατο; ion. τράπω, impf. Her. τράπεσκον, aor. pass. ἐτράφθην]. I. act. trans. (za)vrtim, (za)sučem, obrnem a) krenem, obračam, εἰς γῆν proti zemlji, nagibam, vodim, gonim εἴς τι, πρὸς ὄρος; εἰς εὐνήν spravljam v posteljo, τὸ πρῆγμα ἐς γέλωτα smešim, ἄνω zravnam pokoncu; b) odvračam, odbijam, zadržujem, oviram; c) obračam nazaj πάλιν, gonim nazaj ἵππους, zapodim v beg εἰς φυγήν; d) pregovarjam, izpreobračam, izpreminjam γνώμας. II. act. intr., pass. in med. 1. a) obračam se na koga (s prošnjo), krenem kam, napotim se kam, ὁδόν krenem na pot, udarim jo po poti; αἰχμή se zavije; ostajam, prenočujem pri kom πρός τινα; b) vdajam se, prepuščam se, obračam se k čemu; εἰς (πρὸς) ἀλκήν postavljam se v bran, branim se, εἰς ἡδονάς vdajam se veselju, razveseljujem se, ἐπὶ ῥᾳθυμίαν vdam se lahkomiselnosti, ἐπὶ ζήτησιν začenjam preiskovati, ἐπὶ ἔργα lotim se dela, grem na delo, začenjam delo; καθ' ὑποψίαν τινός imam koga na sumu, sumim koga, ἐπὶ τὸ ἄμεινον obračam se na boljšo pot, ἐπί, πρός τι poprijemljem se česa, mislim na kaj. 2. obračam se od koga, εἰς φυγήν zapode me v beg, spustim se v beg, bežim. 3. izpreobračam se (ion. τράπομαι), izpreminjam svoje mnenje (mišljenje), pripravljam se na drugo prepričanje. III. med. (aor. ἐτρεψάμην) 1. odvračam koga od sebe, zapodim ga v beg. 2. pregovarjam, τετραμμένος obrnjen k, ležeč proti, ukvarjajoč se, misleč na; pa tudi: kdor se je premislil.

τρῡσ-ᾱ́νωρ, ορος, ὁ, ἡ (τρύω, ἀνήρ) kdor muči može, αὐδά mučen glas, glas izmučenega človeka.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

ὑπερ-ήμερος 2 (ἡμέρα) črez določeni dan, kdor zamudi določeni plačilni rok ter se mu zato imetje zarubi.

ὑπέρ-οικος 2 ion. zgoraj (onkraj) stanujoč (prebivajoč); τῆς χώρης kdor stanuje v severnih krajih dežele.

ὑπεροπτικός 3 ὑπέρ-οπτος 2 poet. kdor prezira, prevzeten, ošaben, ohol, ὑπέροπτα πορεύομαι hodim po pregrešnih potih.

ὑπο-ταρτάριος 2 ep. kdor je (stanuje) doli v Tartaru, v Tartaru θεοί.

ὑπό-τρομος 2 (τρομέω) kdor se trese, boječ.

ὕστερος [Et. iz ὕσ-τερος, got. ūt = stvn. ūz = aus, heraus, lat. us-que] 1. o prostoru in času: bolj zadaj, bolj zadnji, naslednji, drugi, poznejši, pozneje, τινός za kom, γένει mlajši; tudi = δεύτερος Il. 16, 479; ὑστέρῳ pozneje, prepozno; ὑστέρας ἔχω πώλους zadržujem, ὕστερος ἔρχομαι pridem prepozno; ὕστερος ὑπομένω ostanem zadaj, zaostanem, ὕστεροι ἀφίκοντο τῆς συμβολῆς prišli so po bitki, ὕστερος τούτων za temi dogodki. 2. nižji, slabši, zaostajajoč, slabotnejši γυναικός, οὐδενὸς ὕστερος kdor za nikomer ne zaostaja, γνώμῃ v modrosti, πάντα ὕστερά ἐστι vse je manj važno. 3. adv. ὕστερον, ὕστερα, ἐν ὑστέρῳ, ἐς ὑστέρης, ἐς (τὸ) ὕστερον pozneje, v bodoče, potem, zatem, naposled, ὕστερον τούτων za temi dogodki, ἐν ὑστέρῳ τίθεμαί τι manj cenim kaj.

ὑψί-ζυγος 2 ep. kdor sedi visoko na krmilu, v višavah vladajoč, veleoblasten.

ὑψι-πετήεις, εσσα, εν, ὑψι-πέτης ὑψι-πετής 2 (πέτομαι) ep. poet. kdor visoko leta, visokoleteč.

φαρμακεύς, έως, ὁ in fem. φαρμακίς, ίδος kdor napravlja zdravila, čarovnik, zavdajalec NT.

φερ-έγγυος 2 (ἐγγύη) 1. kdor daje poroštvo (jamči), porok, τινός za kaj, φερέγγυός εἰμι παρασχεῖν sem zmožen, morem, τί γὰρ κελεύεις, ὧν ἐγώ φερέγγυος kar bi mogla storiti. 2. zadosten, zanesljiv, vesten, πρὸς τὰ δεινά φερεγγυώτατος ἐφάνη v nevarnostih je pokazal največjo požrtvovalnost (vestnost). 3. pripraven, sposoben διασῶσαι τὰς νέας.

φεύγω [Et. lat. fugio, fuga; nem. biegen, beugen, Bogen. – Obl. fut. φεύξομαι in φευξοῦμαι, aor. ἔφυγον, pf. πέφευγα, adi. verb. φευκτός, φευκτέον, ἄφυκτος; ep. praes. inf. φευγέμεν(αι), impf. φεῦγον, iter. φεύγεσκε, aor. φύγον, cj. 3 sg. φύγῃσι, opt. 2 sg. φύγοισθα, inf. φυγέειν, iter. φύγεσκε, pf. act. pt. πεφευγότες in πεφυζότες, med. pt. πεφυγμένος]. 1. bežim, pobegnem, utečem, uidem τινά, τί, umaknem se, rešim se iz česa τινός, ἐκ, ὑπέκ, ἀπό τινος; ἡνία ἐκ χειρῶν zdrsnem, padem iz rok; ὑπό τινος požene me kdo v beg, bežim pred kom; ἐς, ἐπί, πρός τινα pribežim h komu; včasih izraža φεύγω samo poskus, dočim se dovršeno dejanje izraža s sestavljenko βέλτερον ὃς φεύγων (kdor hoče uiti) προφύγῃ κακόν. 2. bežim iz domovine, preženejo me, sem pregnan, grem v pregnanstvo, ὁ φεύγων iz-, pregnanec, ubežnik ὑπὸ τοῦ δήμου, ἐκ πατρίδος; ἐπί τινι φεύγω pregnan sem zaradi česa. 3. umaknem se, odtegnem se čemu (ποιεῖν); ogibljem se, varujem se česa; pomišljam se, bojim se, zavržem. 4. τὴν δίκην sodnijsko me preganjajo, zapletem se v pravdo, τὴν γραφὴν ὑπό τινος poklican sem pred sodišče, tožen sem od koga; φεύγω τινός tožen sem zaradi česa; ὁ φεύγων zatoženec.

φθίνω (ῑ + ῐ), vzpor. obl. φθίω in φθινύθω [Et. lat. sĭtis, gršk. φθίω, φθινύθω. – Obl. fut. φθίσω, aor. ἔφθισα in ἔφθιον, pf. ἔφθικα, pass. pf. ἔφθιμαι, plpf. ἐφθίμην, aor. ἐφθίθην, adi. verb. φθιτός, med. fut. φθίσομαι, aor. ἐφθίμην; ep. aor. φθῖσα, plpf. pass. 3 pl. ἐφθίατο, aor. pass. 3 pl. ἔφθιθεν, aor. med. cj. 3 sg. φθίεται, 1 pl. φθιόμεσθα, opt. φθῑ́μην, φθῖτο, imp. φθίσθω, pt. φθίμενος, inf. φθίσθαι]. I. act. 1. trans. uničim, pogubim, (raz)rušim, umorim, ubijem τινά, τί. 2. intr. a) pojemam, ginem, medlim, venem αἰών, ἥβη; b) umiram, poginjam τινί, ὑπό, ἀπό, ἔκ τινος; c) o času: minevam, potekam νύκτες, μῆνες; μὴν φθίνων zadnja tretjina meseca; d) pren. ponesrečim se, ne uresničim se μαντεύματα, ne izpolnim se θέσφατα. II. med.-pass. = act. intr. φθίμενος kdor je izginil, ubit, mrtev, minul.

φιλ-άδελφος 2 kdor ljubi brate in sestre, bratoljuben.

φιλ-αίτιος 2 (αἰτία) kdor rad graja (toži), grajav(en), oponašav.