-
δυσ-ανάτρεπτος 2 kar se težko poruši ali prevrne, težko porušen.
-
δυσ-γοήτευτος 2 ki se težko očara ali prevara.
-
δυσ-διερεύνητος 2 ki se težko poišče ali izsledi.
-
δυσ-εκπέρᾱτος 2 komur se težko uide, neizbežen, nepremagljiv (v. l. δυσεκπέραντος kar se težko izvrši ali konča).
-
δυσ-εξαπάτητος 2 ki se težko prevara ali goljufa.
-
δυσθέᾱτος 2 (θεάομαι) poet. grozen, strašen; ὄμμα strašen pogled ali prizor.
-
δυσ-θήρᾱτος 2 ki se težko ujame ali izsledi.
-
δύσ-κριτος 2 (κρίνω) poet. ki se težko razloči ali odloči, težko razumljiv, zamotan, zmeden.
-
δυσ-μαθής 2 (μανθάνω) 1. act. kdor se težko uči, nepodučen. 2. pass. česar se je težko naučiti (razumeti), nedoumen, nepoznaten ἰδεῖν; kar se težko izsledi, τὸ δυσμαθές prihodnost, katere ne moremo poprej spoznati ali razumeti.
-
δυσμαχέω poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.
-
δυσ-ούριστος 2 (οὐρίζω) od neugodnih vetrov prinesen ali pripihan νέφος.
-
δύσ-πειστος 2 (πείθω) ki se težko prepriča ali pregovori, δυσπείστως ἔχω sem nepokoren.
-
δυσ-πέρᾱτος 2 (περάω) poet. ki se težko preživi ali prebije αἰών.
-
δυσ-πολιόρκητος 2 (πολιορκέω) ki se težko oblega ali osvoji.
-
δυσ-πόνητος 2 (πονέω) poet. kar se težko zasluži ali pridobi, težko pridobljiv, trudapoln.
-
δυσ-πρόσβατος 2 (προσ-βαίνω) težko pristopen ali dohoden.
-
δυσ-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki se težko izsledi ali spozna, temen, nerazumljiv.
-
δυσ-φύλακτος 2 (φυλάσσω) kar se težko čuva ali ohrani τὸ σεμνόν.
-
δυσ-χείρωτος 2 (χειρόομαι) težko premagljiv ali zmagljiv.
-
δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.