Franja

ἀφροδῑ́σιος 3 in 2 ljubezenski, ljubaven, ὅρκος prisega ljubezni, τὰ ἀφροδίσια uživanje ljubezni, čutna ljubezen, ljubovanje, τινός s kom.

Ἀφροδῑ́τη, ἡ boginja ljubezni in lepote; pren. ljubezen, uživanje ljubezni, naslada.

ἀφύσσω, ἀφύω [Et. lat. imbuo. – Obl. fut. ἀφύξω, aor. ἤφυσ(σ)α, med. ἠφυσάμην in ἀφυσσάμην]. ep. poet. 1. act. zajemam (ἀπό, ἔκ) τινος, vlivam v kaj ἔν τινι; nabiram, kopičim πλοῦτον. 2. med. zajemam si, nabiram si, kopičim si, pridobivam si.

Ἀχιλλεύς, ep. Ἀχιλεύς, έως, ep. ῆος sin Peleja in Tetide, vodja Mirmidoncev. – adi. Ἀχίλλειος δρόμος polotok ob izlivu Boristena.

ἀψό-ροος 2, skrč. -ρους (ἄψ, ῥέω) ep. nazaj tekoč (o oceanu, ki obteka zemljo in se nazaj v sebe povrača).

Βαβυλών, ῶνος, ἡ mesto v Babiloniji (ἡ Βαβυλωνία); adi. Βαβυλώνιος 3 in 2; preb. ὁ Βαβυλώνιος.

βάθος, ους, τό [Et. iz βν̥θος, βαθύς in βένθος] 1. globočina, dolžina, višina, širina, τῆς φάλαγγος globina bojnega reda (t. j. bojna vrsta, v kateri stoji veliko vojakov drug za drugim); τὸ βάθος γίγνεται ἐπ' ὀλίγων malo mož je postavljenih drug za drugim; ἐς βάθος ἐκτάσσω razpostavim vojsko tako, da stoji več mož drug za drugim nego drug poleg drugega. 2. τριχῶν dolgost las, πλούτου množica, obilica bogastva.

βαθύς, εῖα, ύ (βάθος) [fem. ion. βαθέη in βαθέα, comp. βαθύτερος, sup. βαθύτατος, ep. βάθιστος] 1. globok, visok, ἠιών globoko zajedena obala, φάλαγξ, bojni red, v katerem stoji več mož drug za drugim; pren. ὄρθρος rano jutro, νύξ pozna noč, φρήν globok, κατὰ φρένα v globočini srca, ἤθεα moder, pameten, resen. 2. gost ἀήρ, ὕλη, dolg, obilen τρίχες, silen, močen λαῖλαψ, rodoviten λήιον, χώρα. – adv. βαθέως.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

Βάκχος = Ἴακχος, Βάκχιος poet. Βακχεύς, ὁ [Et. trakijska beseda, najbrže sor. z lat. bacca, jagoda (prv. vinska jagoda)] 1. bog vinske trte in izumitelj vinoreje; met. Bakhov dar, vino. 2. Bakhov spremljevavec, bakhant. – Βακχιώτης, ὁ Bakhov spremljevavec, bakhant.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βασιλεία, ion. βασιληίη, ἡ kraljestvo, kraljevina, kraljevsko dostojanstvo (čast in oblast).

βασίλειος 3 in 2, ion. βασιλήιος; poet. fem. βασιλίς, ίδος, ἡ; ep. in poet. βασιληίς, ίδος kraljev, kraljevski, ἡ βασιλίς kraljica; τὸ βασίλειον a) kraljeva palača, dvor, prestolnica, kraljevi šotor; b) kraljevi zaklad, kraljeva blagajna.

βάσκω (iter. k βαίνω) ep.; samo v zvezi: βάσκ' ἴθι stopi in pojdi! nuj! pojdi! naprej!

βέβαιος 3 in 2 (βέβαα) čvrst, stalen, trden, zanesljiv, gotov, verjeten, zvest, stanoviten.

βέῃ, βείομαι, βείω gl. βέομαι in βαίνω.

βητ-άρμων, ονος, ὁ [Et. βητός ali βητή in kor. ἀρ'] ep. plesavec, plesač.

βίαιος 3 in 2 (βία) 1. silovit, nasilen, protizakonit, ki dela nepostavno, protipostavno; sirov, ἀρχή samosilje, nasilna vlada; βίαιον ποιῶ rabim silo; τινὰ βίαιον ποιῶ delam komu silo; τὸ βίαιον nasilje. 2. pass. prisiljen, izsiljen.

βλᾱ́ξ, κός, ὁ, ἡ [Et. lat. flaccus iz mlā-kos, kor. melā, oslabel. – comp. βλακότερος, sup. βλακίστατος in βλακότατος] ohlapen, len, počasen, zanikaren, neumen; subst. ὁ tepec, topoglavec, glupec.

βλάπτω [fut. βλάψω, aor. ἔβλαψα, pf. βέβλαφα, pass. βέβλαμμαι, aor. ἐβλάβην in ἐβλάφθην, fut. βλαβήσομαι in βλάψομαι (s pas. pom.), ep. aor. p. 3 pl. βλάβεν] 1. škodujem komu τινά, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); βεβλαμμένος ἦτορ življenja oropan = ubit; τινά τι oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ἅρματα, oviram, slabim; τινά τινος koga v čem, γούνατα βλάβεται kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, ἐν ὄζῳ zadržujejo me v, κατὰ κλόνον zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj ἀσπίδι. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim τινὰ (φρένας in brez φρένας); βλαφθείς zmešan.