Franja

ὄνθος, ὁ ep. gnoj, živalsko blato.

Ὀνομα-κλῆς, έους, ὁ eden izmed tridesetih tiranov.

Ὀνομά-κριτος, ὁ vedeževalec in pesnik v Atenah ob času Pizistratidov.

Ὀνομάντιος, ὁ efor v Sparti l. 412 pr. Kr.

Ὀνόμ-αρχος, ὁ vodja Fočanov v tretji sveti vojski.

ὄνος, ὁ, ἡ [Et. azijska izposoj.] 1. osel, oslica, περὶ ὄνου σκιᾶς zaradi malovredne malenkosti. 2. a) vitlo, motovilo; b) zgornji mlinski kamen ἀλέτης.

ὀνο-φορβός, ὁ (φέρβω) ion. oslar, čuvar oslov.

Ὀνό-χωνος, ὁ reka v Tesaliji.

ὄνυξ, υχος, ὁ [Et. lat. unguis, ungula, slov. noht (strslov. nogъtь), noga, nem. Nagel. – Obl. ep. dat.pl. ὀνύχεσσι] noht, krempelj, parkelj, kopito.

ὀξύ-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) poet. bistroumen, razsoden, preudaren.

ὀπᾱδός, ὁ, ἡ, ion. ὀπηδός; ὀπάων, ion. ὀπέων, ονος (ἕπομαι) spremljevalec, tovariš, sobojevnik, oproda, sluga, učenec NT, ἐλάφων zasledovalka, lovica.

ὀπισθό-πους, ποδος, ὁ, ἡ poet. ki gre za petami, služabnik.

ὀπισθο-φύλαξ, ακος, ὁ vojak zadnje straže; pl. zadnja straža.

ὅπλισις, εως, ἡ ὁπλισμός, ὁ poet. oboroženje, oprava, orožje, bojna oprava.

ὁπλῑ́της, ου, ὁ (ὅπλον) hoplit, težkooborožen pešec; njegovo orožje je bilo: a) za napad: δόρυ, ξίφος:; b) za brambo: κράνος, θώραξ, κνημῖδες, ἀσπίς.

ὁπλο-φόρος 2 (φέρω) oborožen, τάξις vojaška služba; subst. ὁ oboroženec.

ὀπός¹, ὁ sok (rastlin, posebno divje smokve).

ὀπτήρ, ῆρος, ὁ ep. ogledovalec, ogleduh, prežalec.

ὀπωρ-ώνης, ου, ὁ (ὠνέομαι) sadjar, prekupovalec sadja.

ὅπως, ep. tudi ὅππως, ion. ὅκως (korel. k πῶς) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, ὅπως ἄν (κέ) kakorkoli, kakor pač, οὐ γὰρ οἶδα, παιδείας ὅπως ἔχει ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, ὅπως ἔχω kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: οὐκ ἔσθ' ὅπως nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, οὐκ ἔσθ' ὅπως οὐ vsekakor, na vsak način, gotovo, οὐκ ἔσθ' ὅπως ποτέ ni mogoče, da bi kedaj, οὐκ ἂν γένοιτο τοῦθ' ὅπως ἐγὼ οὐ φανῶ τοὐμὸν γένος vsekakor bom svoj rod odkril; οὐ γὰρ γένοιτ' ἂν ταῦθ', ὅπως οὐχ ὧδ' ἔχειν kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestorjeno več ne bo, Valjavec), οὐχ ὅπως … ἀλλ' οὐδέ ne samo ne … ampak niti; οὐχ ὅπως kam li, οὐχ ὅπως … ἀλλὰ (καί) ne samo ne … ampak celo. 2. pri sup. = kar, čim ἄριστος. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ὅτε) ko, kadar, bržko (= ὅπως τάχιστα), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: ὅπως μή da ne (bi), da le ne bi, μὴ ὅπως (ne boj se, da =) kaj šele, niti; z ind. fut. se veže zlasti za glagoli stremljenja (verba studii) τῶν Κορινθίων πρασσόντων, ὅπως τιμωρήσονται αὐτούς; pogosto stoji ὅπως nezavisno, da izraža krepek poziv ali svarilo: ὅπως οὖν ἔσεσθε ἄνδρες ἄξιοι τῆς ἐλευθερίας da ste mi (bodite) torej možje, vredni svobode; ὅπως μὴ ὁ σοφιστὴς ἐξαπατήσῃ da nas le ne bi prevaral. 3. za glagoli sentiendi, dicendi itd. = ὅτι da.