-
ὄλε-θρος, ὁ (ὄλλυμι) 1. poguba, pogin, nesreča, izguba χρημάτων, poraz, smrt; οὐκ εἰς ὄλεθρον; poberi se, bes te plentaj! 2. o osebah: zločinec, hudobnež, lopov.
-
ὀλετήρ, ῆρος, ὁ ep. pogubitelj, morilec.
-
ὁλκός, ὁ (ἕλκω) 1. jermen, uzda, vrv. 2. a) brazda, tir za ladjo; b) ladjedelnica; c) valjar, vzdigalo, stroj, s katerim so dvigali ladje iz vode na suho.
-
ὅλμος, ὁ [Et. iz ϝελ, wel-, gl. εἰλύω] 1. ep. valjar. 2. ion. topič.
-
ὀλοθρευτής, οῦ, ὁ pogubljavec NT.
-
ὁλοί-τροχος, ὁ, ep. ὀλοοί-τροχος [Et. ϝελ, wel (gl. εἰλύω) + τρόχος] okrogel kamen ( ki so ga z višine valili na sovražnika), grudasta skala.
-
ὀλοό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) ep. kdor snuje komu pogubo, poguben, lokav, potuhnjen, togoten, ljut.
-
Ὄλουρος, ὁ trdnjava v Ahaji.
-
ὀλοφυρμός, ὁ ὀλόφυρσις, εως, ἡ tarnanje, jok, stokanje.
-
ὀλυμπιονῑ́κης, ου, ὁ (νικάω) zmagalec v olimpijskih igrah.
-
Ὄλυμπος, ὁ, ep. ion. Οὔλυμπος 1. visoka gora na meji med Tesalijo in Makedonijo, sedež bogov; meton. = nebo; adi. ion. Οὐλυμπικός 3 in Ὀλύμπιος 3 olimpski, pridevek bogov, οἱ Ὀλύμπιοι bogovi; Οὔλυμπόνδε v Olimp. 2. gora na meji med Mizijo in Frigijo.
-
ὄλυνθος, ὁ zimska smokva (ki ne dozori), NT smokva (drevo).
-
ὅμαδος, ὁ (ὁμός) hrup, hrušč, šum, vrvenje, bučanje (viharja), množica, gneča, svet (ljudje).
-
ὅμ-αιχμος, ὁ (ὁμός, αἰχμή) tovariš v boju, soborilec, sovojnik.
-
ὄμβρος, ὁ (lat. imber) 1. ploha, dež, ἱερός voda, ὄμβρος ἐκχεῖται oblak se utrga, ploha se ulije. 2. tekočina, potok, (snežni) zamet, ἀλλ' ὁμοῦ μέλας ὄμβρος χαλάζης αἱματοῦς ἐτέγγετο gosta toča krvi (potok črne krvi) se je ulila.
-
ὁμ-ευνέτης, ου, ὁ poet., fem. ὁμ-ευνέτις, ιδος, ἡ mož, soprog, žena.
-
ὁμ-ῆλιξ, ικος, ὁ, ἡ ep. poet. enako star, vrstnik.
-
Ὁμηρίδης, ὁ 1. Homerjev potomec. 2. pl. Homerjevi nasledniki, rapsodi.
-
ὅμηρον, τό ὅμηρος 2 [Et. ὁμοῦ + kor. ἀρ, gl. ἀραρίσκω] zvezan, združen; subst. ὁ zastava, poroštvo (za ohranitev sloge); talnik, porok.
-
Ὅμ-ηρος, ὁ slavni epski pesnik Ilijade in Odiseje; adi. Ὁμήρειος in Ὁμηρικός 3.