-
ψῡχή, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tudi v nagovoru: φίλη ψυχή, ὦ ἀγαθὴ καὶ πιστὴ ψυχή.
-
ψωμίζω (ψωμός) NT (na)sitim, krmim, redim, razdajem v živež.
-
Ὠγυγίη, ἡ (νῆσος) otok, na katerem je stanovala vila Kalipso.
-
ὧδε adv. (ὅδε) 1. tako, takole, na ta način, ὧδέ πως tako nekako a) πρόμολ' ὧδε pridi, kakršen si, takoj, precej, brez obotavljanja; b) tako zelo, tako gotovo; c) le tako, v tem slučaju. 2. semkaj, tukaj NT.
-
ὠθέω [Et. iz ϝωθέjω, kor. wedh, udariti. – Obl. impf. ἐώθουν, fut. ὤσω, aor. ἔωσα, pf. ἔωκα, pass. pf. ἔωσμαι, aor. ἐώσθην, fut. ὠσθήσομαι, adi. verb. ὠστός in ὠστέος; med. fut. ὤσομαι, aor. ἐωσάμην; ep. impf. ὤθεον, 3 sg. ὤθει, iter. ὤθεσκε, fut. inf. ὠσέμεν, aor. cj. 1 pl. ὤσομεν, iter. ὤσασκε, aor. med. ὤσατο, cj.3 sg. ὤσεται; poet. fut. ὠθήσω, aor. ὤθησα; ion. aor. ὦσε, pf. pass. ὦσται, pt. ὠσμένος]. I. act. in pass. 1. a) suvam, rinem, tiščim, odrivam, odbijam, nazaj porivam, potiskam; b) izdiram δόρυ ἔκ τινος; c) valim λᾶαν ἄνω, pahnem nazaj, odpodim νέφος ἀπ' ὀφθαλμῶν, ὦσα παρέξ odrinil sem od suhe zemlje, ἀθάπτους mečem na stran, zametavam, ξίφος διά τινος porinem meč skozi kaj, ἀπ' οἴκων odpodim, ἐπὶ κεφαλήν postavljam na glavo, ἐμαυτὸν ἐς πῦρ vržem se (planem) v ogenj; d) suvam naprej, premikam s silo z mesta. 2. prenaglim (se), prehitro storim kaj πρήγματα. II. med. 1. rinem se, rijem naprej, derem (tiščim) naprej εἰς τὸ πρόσθεν, planem na kaj. 2. odrivam od sebe τινά, τινός in ἀπό τινος; izpahnem, izobčim τινὰ ἔκ τινος.
-
ὠμοθετέω in med. (ὠμός, τίθημι) ep. polagam sirove kose mesa na kaj ἐπ' αὐτῶν.
-
ὠνέομαι med. [Et. iz ϝωνέομαι, od ὦνος. – Obl. impf. ἐωνούμην, fut. ὠνήσομαι, aor. ἐπριάμην, NT ὠνησάμην, pf. ἐώνημαι (med. in pass.), aor. pass. ἐωνήθην, adi. verb. ὠνητός, -έος, ion. impf. ὠνεόμην]. 1. kupujem, nakupim, τινός za kaj (s čim), ἐξ ἀγορᾶς na trgu, παρά τινος od koga; pass. kupim se Pl. Fajd. 69 b; pos. a) podkupujem; b) jemljem v najem (zakup). 2. hočem kupiti, ponujam, kupčujem, pogajam se.
-
ὤνιος 3 in 2 ki se more kupiti, kupljiv, ki je na prodaj; subst. τὰ ὤνια tržno blago, živila.
-
ὦνος, ὁ [Et. iz wesno-, wosno-; lat. vēnus, prodaja; vendo, ere, veneo, ire (iz vēnum + do, eo)] 1. kupna cena, vrednost. 2. kupovanje, kupčija, (na)kup, zamena.
-
ὤρα, ion. ὤρη, ἡ [Et. sor. ὁράω, ἑώρων, lat. vereor] skrb, briga, pažnja, ozir, upoštevanje, spoštovanje, ὤραν ἔχω τινός skrbim za koga; ὤραν ποιοῦμαί τινος oziram se na koga, εἰ πατρὸς νέμοι τιν' ὤραν τοῦ καλῶς πράττειν δοκεῖν ako bi se vsaj nekoliko brigal za očeta, da bi si mogli misliti, da se mu godi dobro.
-
Ὠρωπός, ὁ mesto na Evripu, na meji med Bojotijo in Atiko; preb. οἱ Ὠρώπιοι.
-
ὧς, ὥς (adv. k demonstr. ὅ, ὅς) 1. tako, na tak način, ravnotako, nič drugače, καὶ ὥς tako in tako, tudi tako, kljub temu, vendar, οὐδ' ὥς, μηδ' ὥς tudi tako ne, niti tako, kljub temu ne, ὡς … ὥς kakor … tako, ὥς … ὡς tako … kakor. 2. v tem slučaju, potem. 3. tako na primer. 4. tako torej, potemtakem.
-
ὡσ-αύτως (adv. od ὁ αὐτός) pogosto v tmezi: ὣς δ' αὔτως, ὣς δὲ αὔτως, ravno tako, na isti način, enako, tudi; z dat. ὡς δ' αὔτως τῇσι κυσί ravno tako kakor psi, συνεξήκουον ὡσαύτως ἐμοί obenem z menoj.
-
ὥσ-περ adv. 1. kakor ravno, kakor pač, prav kakor bi, kakor na primer; ὥσπερ εἶχεν (ἔτυχε) kakor je ravno bil, takoj, neutegoma; s pt. ὥσπερ δέον kakor da je treba, ὥσπερ ἐξόν kakor da bi bilo mogoče. 2. skoraj, takorekoč ὥσπερ ὑπέμνησέν με, ἡ διάνοια ὥσπερ κεκαθαρμένη.
-
ὠτ-ακουστέω (οὖς, ἀκούω) vlečem na uho, prisluškujem, z napetostjo poslušam; poizvedujem, ogledujem.
-
ὠφέλεια, ἡ, ion. ὠφελίη (ὄφελος) 1. pomoč, podpora (posebno v vojni). 2. korist, dobiček, prid, ἐπ' ὠφελείᾳ εἰμί sem v korist, imam koristen namen, ἐπ' ὠφελείᾳ v korist, ἐπὶ τῇ ἐμῇ ὠφελείᾳ v mojo korist, na mojo srečo.
-
ὠφελέω [fut. ὠφελήσω itd., fut. pass. ὠφελήσομαι in ὠφεληθήσομαι] 1. act. prihajam na pomoč, pomagam, podpiram, koristim, izkazujem uslugo, pospešujem τινά, poet. τινί, τινά τι koristim komu v čem, εἰς, πρός τι za kaj, μέγιστα zelo, διά τι s čim, οὐδέν nič ne opravim NT; οὐδεὶς ἔρωτος τοῦ δ' ἐφαίνετ' ὠφελῶν nihče mi noče te želje izpolniti. 2. pass. koristi (pomaga) mi kdo, podpira me kdo, dobivam pomoč (dobiček), imam korist (dobiček), ὑπό, πρός τινος od koga, ἀπό, ἔκ τινος od česa; Plut. Arist. 5 obogatim (-éti) na nepošten način πλὴν εἴ τινες ἐκεῖνον λαθόντες ὠφελήθησαν.
-
ὤψ, ὠπός, ἡ [Et. iz kor. okw, sor. lat. oculus, slov. oko] oko, obraz, obličje, εἰς ὦπα ἰδέσθαι v obraz (oči) pogledati, θεῇς εἰς ὦπα ἔοικεν po obrazu (= zelo) je boginjam podobna, εἰς ὦπά τινος komu v oči (pogledati), οὐ γὰρ εἰς ὦπα κακῷ ἐῴκειν na videz ni podoben hudobnemu človeku.