Franja

ἥμερος 2 (3) [Et. iz jēmero, nem. Jammer] 1. krotek, ukročen, udomačen, domač, cepljen, žlahten. 2. o osebah: blag, krotek, pohleven.

ἠμύω [aor. ἤμῡσα] ep. nagibam se, priklanjam se, prikimujem, zrušim se (o mestu), padem; καρήατι pobešam glavo, κάρη nagnem glavo na stran.

ἡσυχῇ, -χῆ ἡσύχως adv. mirno γελάω, tiho, neopaženo, počasi μετέρχεται, malo, o priliki.

ἠχώ, οῦς, ἡ, dor. ἀχώ (ἠχή) [gen. -όος, οῦς, acc. ἠχώ] 1. zvok, glas, odmev, krik. 2. ion. govorica, glas (o kakem nenavadnem dogodku).

θάλπω [aor. ἔθαλψα, pf. τέθαλπται] 1. trans. a) (o)grejem, razgrejem, razpalim, razvnamem; b) poživljam, okrepčujem, (o)lajšam, NT gojim; c) pass. postanem topel, razgrejem se, vnamem se, gorim τῷδ' ἀνηκέστῳ πυρί, sušim se ῥάκη. 2. intr. gorim, pripekam καῦμα, (raz)vnamem se ἄτης σπασμός.

θαυμάσιος 3, ion. θωμάσιος (θαυμάζω) 1. čuden, čudovit, nenavaden, izreden ὦ θαυμάσιε ἄνθρωπε (ironično) o ti čudni človek, čudak. 2. občudovanja vreden, čudovit – θαυμάσιον ὅσον (mirum quantum) (za) čudo veliko.

θείνω [Et. iz θένjω, gwhen-jō, kor. gwhen, lat. defendo (iz gwhen-d(h)ō); slov. ženem; žeti, žanjem, želo; gršk. φόνος iz gwhono-s. – Obl. ep. aor. ἔθεινα] tepem, bijem, udarim, treščim na tla πρὸς οὔδει, zadenem, ranim, ubijem, umorim.

θεολογία, ἡ govor, nauk o bogu (ali božjih stvareh).

θεο-λόγος, ὁ (λέγω) o bogu (božjih stvareh) govoreč, bogoslovec.

θερμαίνω [aor. ἐθέρμηνα] o-, razgrejem, razpalim, razbelim, sežgem; pass. (raz)grejem se NT, postanem vroč; pren. ἐλπίσιν κεναῖσιν θερμαίνομαι prazni upi mi ogrevajo srce.

θέσις, εως, ἡ [Et. kor. dhē- (gl. τίθημι), lat. con-diti-o, slov. blago-det] 1. postavljanje, stava, razpostava, razvrstitev λόγων. 2. lega (mesta). 3. trditev, izrek, stavek.

θέω, ep. θείω [Et. nem. Tau (starosaško dou), gršk. θοός, βοηθόος. – Obl. impf. iter. θέεσκον, fut. θεύσομαι]. 1. tečem, dirjam, hitim, τὴν ὁδόν po poti, πεδίοιο po poljani; drevim za kom, dirjam za stavo; borim se za kaj περί τινος; περὶ τῆς ψυχῆς za življenje; περὶ τοῦ παντός drevim v največjo nevarnost, prestanem jo; v pt. z drugimi glagoli = hitro: ἦλθε θέουσα prišla je hitro, pritekla je. 2. o stvareh: hitro plovem, hitim, letim (o ladji); hitro se sučem, vrtim se (lončarski krog); obtekam (o robu ščitovega oboda), φλὲψ ἀνὰ νῶτα se vije, gre po hrbtu.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

θῡ́ω² [Et. kor. dhū, vreti, kipeti, vrteti se, itd.; slov. duti, dujem, lat. fūlīgo, suffio (iz dhu-ijō), gršk. θύελλα, θῡ́νω, θῡ́ω, θύω, θύος, θυμός itd. – Obl. fut. θῡ́σω, aor. ἔθῡσα, pf. τέθυκα, pass. pf. τέθυμαι, aor. ἐτύθην, adi. verb. θυτέος]. 1. act. a) kadim, zažigam kadilo, darujem (žgalni dar), žrtvujem, prinašam v dar τινί τι, sežigam ἄργματα; b) zakoljem (žrtev), umorim ξένους, obhajam praznik z daritvijo τὰ εὐαγγέλια, σωτήρια Διί prinašam zahvalno daritev za srečno rešitev, τὰ τεθυμένα (ἱερά) bogovom zaklana živina, darilno meso. 2. med. a) darujem, žrtvujem zase, iz svojega, v svoje namene, dam žrtvovati ali zaklati, priredim daritev, ὑπέρ, περί τινος zaradi česa, ἐπὶ Κρότωνα glede na pohod proti Krotonu, ἐπὶ τῷ Πέρσῃ pred odhodom proti Perzijanom, ἐπ' ἐξόδῳ da bi kaj izvedel o izidu vojske, ἐπεξόδια žrtve pred odhodom vojske proti sovražniku, διαβατήρια v zahvalo za srečen prehod, ἐθυόμην, εἰ βέλτιον εἴη daroval sem, da bi izvedel, jeli bolje; b) pregledujem drob, da bi izvedel iz njega bodočnost.

ἰαίνω [Et. iz ἰσανjω, isn̥jō, sor. ἱερός močen; prv. pomen priganjati = izpodbuditi, poživiti. – Obl. aor. act. ἴηνα, pass. ἰάνθην]. ep. 1. grejem, ogrevam, mečim, (raz)topim κηρὸς ἰαίνετο. 2. razveseljujem, (raz)vedrim, (o)krepim, (u)blažim θυμόν τινι; pass. razvedrim se, (raz)veselim se, τινί česa.

ἰάπτω [fut. ἰάψω, aor. ἴαψα, pass. ἰάφθην] ep. poet. 1. mečem, streljam; ὀρχήματα povzročim ples, zasučem se v plesu. 2. zadevam, λόγοις grdim, sramotim, žalim, χρόα ranim, (o)grdim.

ἴᾱσις, εως, ἡ (ἰάομαι) (o)zdravitev, (o)zdravljenje, rešitev, zdravilo; pren. zboljšanje.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

ἱκ-νέομαι [fut. ἵξομαι, aor. ἱκόμην, cj. ἵκωμαι, pf. ἷγμαι; ep. ion. praes. ind. ἱκνεύμεσθα, 3 pl. ion. ἱκοίατο, pt. ἱκνεύμενοι, ion. pf. 3 pl. ἵκαται, plpf. ἵκατο] 1. a) prihajam, dospem τί, τινά, εἴς τινα h komu v hišo, χεῖρας pridem komu v roke, εἰς χεῖρας spopadem se s kom, εἰς λόγους pogovarjam se s kom, začnem s kom pogovor, μετὰ κλέος grem, stremim za slavo; μετὰ πατρὸς ἀκουήν grem, da izvem kaj o očetu: ἀμφί μ' ἵκετ' ἀυτή okrog mene se je razlegal krik; b) dosegam kaj ποσὶν οὖδας; pren. γήραος οὐδόν, γῆρας, ἥβην, ἠῶ doživim; ὀστέον priderem, vderem do kosti; τέλος μύθων končam govor; ὀλέθρου πείρατα zabredem v zanke (mrežo) pogube; c) zadene me, polasti, loti se me kaj λιμός, πένθος, ποθή; d) vračam se, prihajam domov οἴκαδε, δῶμα, ὑπότροπος; abs. Od. 11.104. 2. prihajam h komu kot prosilec za varstvo, ponižno prosim. 3. impers. gre, spodobi se, pristoja komu; posebno pt. praes.: primeren, spodoben, pristojen, prikladen; μᾶλλον τοῦ ἱκνευμένου preveč, čez mero, več kakor se spodobi.

ἴλλω [Et. iz ϝι-ϝλ-ω, gl. εἰλέω. – inf. aor. ἴλαι] 1. valim, vrtim; pass. vrtim se, vijem se (skozi grude). 2. stiskam, brzdam, čuvam.