Franja

διψάω, ῇς, ῇ itd. (δίψα) 1. sem žejen, žeja me. 2. pren. silno po-, zaželim, koprnim po, τινός in z inf.; NT δικαιοσύνην žejen sem pravice.

διώκω [fut. διώξω, -ομαι, aor. ἐδίωξα, pf. δεδίωχα, pass. pf. δεδίωγμαι, aor. ἐδιώχθην; vzpor. obl. aor. 2 ἐδιώκαθον] I. act. 1. trans. povzročim, da se kaj začne hitro premikati a) poženem, gonim νῆας; ἅρμα vozim se; podim, πεδίοιο po ravnini, prepodim, odpodim; b) grem ali tečem za kom, hitro sledim komu τινά, pridem prepozno, zapoznim se τὰ συμβαίνοντα; zasledujem, dohitim, primem se koga, pridružim se komu, preganjam, iztiram ἐκ γῆς; c) težim, hrepenim po čem, želim kaj τιμάς, ἡδονάς; δικαιοσύνην iščem pravice NT; d) obravnam, doženem, pripovedujem, popišem; e) sodnijsko preganjam koga, tožim, tiram pred sodišče γραφὴν διώκω τινός, τινά τινος, τινός ἕνεκα, διώκω θανάτου tožim na smrt ali zaradi zločina, ki zasluži smrt. 2. intr. hitim, odhitim, drvim, hitro pridirjam. II. med. in pass. 1. pass. a) povzroče, da se hitro gonim, da tečem, ὑφ' ἡδονῆς διώκομαι hitim od veselja, veselje me podi, žene; τινί trpim muke zaradi česa NT; b) sodnijsko me preganjajo, tožijo. 2. med. gonim, podim koga pred seboj, πεδίοιο po ravnini, δόμοιο od hiše.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δόξα, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.

δουπέω [aor. ἐδούπησα, ep. ἐγδούπησα, pf. δέδουπα] zamolklo donim, bobnim, grmim, ropočem, ταῖς ἀσπίσι πρὸς τὰ δόρατα razbijam s sulicami po ščitih, bijem s čim ob kaj.

δόχμιος 3 δοχμός 3 ep. (po)prečen, poševen, počezen, po strani, kriv. – adv. δόχμια od strani ἦλθον.

δύναμαι d. p. [δύνασαι itd., fut. δυνήσομαι, aor. ἐδυνήθην in ἐδυνάσθην, pf. δεδύνημαι; praes. 2 sg. δύνῃ, impf. 2 sg. ἐδύνω; ep. aor. ἐδυνήσατο; ion. pr. ind. 3 pl. δυνέαται, impf. 3 pl. ἐδυνέατο] 1. o osebah: a) morem, zmorem, premorem, mogoče mi je, sem zmožen; b) imam moč, sem vpliven, imam vpliv; aor. dospem do moči ali veljave; sem premožen, veljam; μέγα δύναμαι veliko premorem, μέγιστον δύναμαι imam največji vpliv, μέγα δυνάμενος zelo vpliven, bogat, premožen, οἱ δυνάμενοι mogočniki, bogatini, veljaki; μάλιστα δύναμαι παρά τινι imam pri kom mnogo vpliva; οὐ δύναμαι, μὴ (οὐ) πείθεσθαι ne morem drugače, nego da ubogam; s sup. in ὡς kolikor je mogoče, kar največ ὡς ἂν δύνηται πλείστους, ὡς ἐδύνατο τάχιστα = quam celerrime potuit, kar najbrž; ὅτι δύναιτο, ὅσον δυνάμεθα po svojih močeh; c) odločim se, hočem z inf. 2. o stvareh: a) vreden sem, veljam, znašam ὁ σίγλος δύναται ἑπτὰ ὀβολούς; b) značim, pomenim, namerjam τοῦτο, οὐδὲν ἄλλο. 3. impers. δύναται mogoče je, τοῖσι Σταρτιήτῃσι καλλιρῆσαι θυομένοισι οὐκ ἐδύνατο žrtve niso hotele (imele) biti ugodne.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

δύο, ep. δύω [Et. lat. duo, slov. dva, dve; nem. zwei (got. twai), gršk. δ(ϝ)ώ-δεκα – indecl. ali gen. δυοῖν, δυεῖν, δυών, dat. δυοῖν, δυοῖσι, NT δυσί] dva, κατὰ (ἀνὰ) δύο = εἰς δύο po dva, τὰ δύο μέρη dve tretjini, δυοῖν ἕνεκα iz dveh razlogov.

δυσ-έριστος 2 (ἐρίζω) poet. čemur se težko upiramo, nepremagljiv; αἷμα δ. φυσῶν dehteč po (materini) krvi, ki jo je težko preliti.

Δωρίς, ίδος, ἡ 1. γῆ pokrajina Dorida. 2. γυνή Dorjanka, Δώριον, τό mesto v Nestorjevi deželi. – Δωριέες, εῖς, οἱ Dorci, glavno helensko pleme, potomci Helenovega sina po imenu Δῶρος; adi. Δωρικός 3, Δωριακός 3 dorski; adv. Δωριστί po dorsko, po dorski šegi, v dorskem tonovem načinu.

ἐγ-καλύπτω 1. act. in pass. skrivam v (pod) čem, zastiram, zavijam, zakrivam. 2. med. po-, zakrijem se, zavijem se.

ἐδαφίζω (ἔδαφος) (po)rušim do tal, poteptam v tla NT.

ἐθίζω (ἔθω) [Et.iz σϝέθω; refleks. deblo swe (gl. ἕ) in kor. dhe (gl. τίθημι): po svojem delati, živeti; navado imeti; lat. suesco, sodalis; nem. Sitte (got. sidus); pf. εἴωθα iz σε-σϝωθα; gršk. še ἦθος, ἠθεῖος. – Obl. fut. ἐθιῶ, aor. εἴθισα, pf. εἴθικα, pass. aor. εἰθίσθην, pf. εἴθισμαι, adi. verb. ἐθιστέον]. 1. act. navajam, privajam, priučujem τινά. 2. pass. navajam se, priučujem se, σύν τινι čemu; εἴθισμαι navajen sem; τὸ εἰθισμένον navada, šega NT.

ἔθνος, ους, τό (ἔθος) 1. četa, krdelo, čreda, jata, roj. 2. rod, narod, pleme, κατὰ ἔθνη po rodovih; τὰ ἔθνη pogani, neverniki NT.

ἔθω navajen sem, imam navado, ἔθων navajen, po svoji navadi: navadno pf. εἴωθα [plpf. εἰώθειν, ion. pf. ἔωθα, plpf. ἐώθεα], εἰωθώς običajen, navaden, κατὰ τὸ εἰωθός po (svoji) navadi, παρὰ τὸ εἰωθός proti navadi, τὰ εἰωθότα navadne (vsakdanje) stvari, οἱ εἰωθότες običajni govorniki.

εἶδος, ους, τό (εἶδον) 1. gledanje NT, pogled. 2. zunanja oblika, lik, (lepa) postava, stas, lice, obraz; podoba, lepota; acc. εἶδος po postavi, τὰ τῶν ζώντων εἴδη živi vzorci. 3. predstava, vzor, ideja, misel, pojem. 4. a) kakovost, vrsta, svojstvo, bistvo; b) način življenja ali delanja, ἐπὶ τοῦτο τὸ εἶδος τρέπομαι krenem po tej poti, tako uravnam (delam); oblika države, ustava.

εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.

εἰκάζω [impf. ᾔκαζον, fut. εἰκάσω, -ομαι, aor. ᾔκασα, εἴκασα, pf. pass. ᾔκασμαι (εἰκ.), aor. ᾐκάσθην] 1. izenačujem, napravljam slično, (na)slikam, γραφῇ preslikam, izražam (govorim) v podobah; pass. postanem ali sem enak (sličen) komu. 2. primerjam. 3. domnevam, menim, sodim, sklepam, ugibljem, presojam; ὡς εἰκάσαι kolikor se da soditi, po vsej priliki, bržkone.