Franja

ἀντι-πέρᾱν, ἀντι-πέρᾱς, ion. ἀντι-πέρην adv. nasproti, onostran, na oni strani, preko τινός; κατ' ἀντιπέρας in κατ' ἀντιπέραν (z gen.) na oni strani, na onem bregu, ἡ ἀντιπέρας zemlja na nasprotni strani.

ἀντι-πρόειμι obratno grem tudi jaz proti komu, na koga τινί.

ἀντίσπαστος 2 ki vleče na drugo stran, ὀστέων ki gre do kosti; ὀδαγμός krčevit.

ἀντι-σπάω vlečem na drugo stran, odvračam, preprečujem.

Ἄντισσα, ἡ mesto na Lezbu; preb. Ἀντισσαῖος, ὁ.

ἀντι-στρατεύομαι d. m. grem z vojsko proti komu, na koga τινί; NT upiram se, ustavljam se.

ἀντι-τάσσω, at. -ττω [3 pl. pf. pass. ἀντιτετάχαται = ἀντιτεταγμένοι εἰσίν] 1. act. postavljam nasproti τινά τινι. 2. pass. postavijo me, postavljen sem nasproti komu, vzdignem se na koga (o vojski), τὸ ἀντιτετάχθαι ἀλλήλοις τῇ γνώμῃ ἀπίστως medsebojna nezaupnost in spletke. 3. med. postavljam se (svoje) nasproti, τὸ τολμηρότερον pokažem nasproti svojo večjo hrabrost, stopam nasproti (o vojskovodji); upiram se πρός τι, τινά, τινί.

ἀντλία, ἡ poet. ἄντλος, ὁ [Et. iz sem-tlos; kor. sem, zajemati, črpati; lat. sentina iz sm̥tina] ep. morska voda, ki se je nabrala na dnu ladje; pren. spodnji prostor ladje.

Ἀντρών, ῶνος, ὁ, ἡ mesto na tesalski obali.

ἀντ-υποκρῑ́νομαι d. m. ion. (= ἀνθ-) odgovarjam na kako stvar.

ἀνύω, ἀνύτω, at. ἁνύω, ἁνύτω; ἄνῡμι, ἄνω (ᾰ, ῠ) [Et. iz kor. sen, doseči; iz sn̥-. – fut. ἀνύσω, -ομαι, aor. ἤνυσα, -άμην, pf. ἤνυκα, ἤνυμαι, pass. aor. ἠνύσθην, fut. pass. ἀνυσθήσομαι, ep. fut. in aor. tudi ' σσ']. I. act. 1. a) skončam, dovršim, opravim οὐκ ἀνύω φθονέουσα z zavistjo ne dosežem ničesar; εὐδαίμων ἀνύσει = εὐδαιμονήσει naposled boš vendar srečen; ἠνύσατ' ἐκτοπίαν φλόγα odpravili ste; b) ὁδόν prehodim, preplavam, tudi brez ὁδόν, πρός, εἰς, ἐπί τι in sam. acc.; Ἅιδαν dospem v Had, θάλαμον v spalnico, ἄχθος naložim, natovorim. 2. dobim, pribavim, priskrbim φορβάν; dosežem χρείας; ἀρωγάν pomagam; učinim, da φονέα γενέσθαι. 3. použijem, uničim, pokončam; pass. končam se, zvršujem se, potekam, bližam se koncu, πέμπτῳ ἔτει ἀνομένῳ tekom (na koncu) petega leta. II. med. dosežem (izvršim) zase.

ἄνω¹ (gl. ἀνά, ἄνα) adv. 1. krajevno a) pri glagolih premikanja: gori, navzgor, od obale v deželo, ἡ ἄνω ὁδός pot v notranjost dežele, vzhod, ἡ τύχη ἄνω φέρεται sreča je mila; b) pri glagolih mirovanja, subst. in v zvezi s spolnikom: zgoraj, na vrhu, v notranjosti dežele; τὰ ἄνω gornji deli, vrhovi, višave, nebo; οἱ ἄνω τόποι notranja dežela NT; ἕως ἄνω do vrha, αἴρω ὀφθαλμοὺς ἄνω dvignem oči kvišku NT; ὁ ἄνω gornji; ἄνω βλέπω živim še, οἱ ἄνω oni, ki še žive, ὁ ἄνω βασιλεύς perzijski kralj; οἱ ἄνω θεοί nebeški bogovi; NT ἡ ἄνω κλῆσις nebeški poklic; severno, vzhodno, ὅσσον Λέσβος ἄνω ἐέργει kar L. na severu omejuje; ἡ ἄνω Ἀσίη gorenja Azija. 2. časovno: prej,. 3. z gen.: nad. 4. v zvezi ἄνω κάτω ποιεῖν, τιθέναι zmešati, preobrniti. – comp. ἀνωτέρω bolj zgoraj, više nad. – sup. ἀνώτατα, -τάτω najviše, οἱ ἀνωτάτω najvišji.

ἄνω-θεν adv. 1. a) od zgoraj, z neba, od vrha, iz višine, ἀπὸ ἄνωθεν ἕως κάτω od vrha do tal NT; iz notranje dežele; b) včasih na videz = ἄνω, οἱ ἄνωθεν borilci na krovu. 2. o času: od začetka, spočetka, od nekdaj, od konca, οἱ ἄνωθεν pradedje, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. 3. NT iznova, vnovič; tudi s πάλιν.

ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.

ἄξιος 3 [Et. iz ἄγ-τιος, kor. ag', tehtati; lat. ago, exāmen (iz exagmen) jeziček na tehtnici, izpit] enake teže (vrednosti), enakotežen 1. abs. dragocen, lep, dostojen δῶρα, ἄποινα, vrl ἀνήρ, ἄξιος ἀνὴρ γίγνομαι izkazujem se vrednega, proslavljam se; dostojen, primeren χάρις, zaslužen δίκη. 2. z gen.: vreden πολλοῦ, οὐδενός, ὀλίγου, Ἕκτορος, σοὶ δ' ἄξιον ἔσται ἀμοιβῆς prineslo ti bo dar enake vrednosti; παντὸς ἄξιόν ἐστι presega vse, ἦμαρ πάντων ἄξιον dan, ki daje nadomestilo za vse, kar sem pretrpel. 3. z dat. πολλοῦ ἄξιος βασιλεῖ pridobil si je mnogo zaslug za kralja. 4. z inf. a) ἄξιός εἰμι zaslužim; b) ἄξιόν (ἐστι) vredno je, prav je, izplača se, primerno je, spodobi se, pravično je; τί δ' ἄξιόν μοι τῆσδε τυγχάνειν φυγῆς s čim sem zaslužil to pregnanstvo, zakaj naj bežim ? 5. vreden, dober kup.

ἄξων, ονος, ὁ [Et. lat. axis, nem. Achse, slov. os; od izraza ago vrteti] 1. os. 2. pl. lesene deščice, na katerih so bile vrezane Solonove postave in ki so se mogle vrteti okrog osi.

ἀορτήρ, ῆρος, ὁ (ἀείρω, ἄορ) oprta, naramnica (na kateri je viselo orožje), orožni prepas.

ἀπ-αγορεύω [fut. ἀπερῶ, aor. ἀπεῖπον, pf. ἀπείρηκα, aor. pass. ἀπερρήθην] 1. trans. a) prepovem, odrečem τινί, zabranim μὴ ποιεῖν τι; pustim koga na cedilu; b) odsvetujem. 2. intr. utrudim se, izgubim veselje do česa; τὰ ἀπαγορεύοντα obrabljeno, nerabno.

ἀπ-άγχω ep. [fut. ἀπάγξω, aor. med. ἀπηγξάμην] 1. zadavim. 2. med. obesim se, ἔκ τινος na kaj.

ἀπ-αθανατίζω 1. naredim (koga) nesmrtnega. 2. verujem na (v) nesmrtnost.