-
Οἰβάρης, ου, ὁ služabnik Dareja I.
-
Οἰδί-πους, ποδος [gen. tudi -πόδᾱο, -πόδᾱ, -πόδεω, acc. -ποδα, -πουν, -πόδαν, voc. -πους, -που] ὁ Ojdip, Lajev in Jokastin sin, tebanski kralj.
-
οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.
-
οἰκέτης, ου, ὁ (οἶκος) domačin, služabnik, hlapec, suženj, prebivalec, podložnik; pl. ženske in otroci, posli.
-
οἰκεύς, έως, ὁ, ῆος ep. poet. = οἰκέτης.
-
οἰκητήρ, ῆρος, ὁ poet., οἰκητής, οῦ, ὁ οἰκήτωρ, ορος, ὁ (οἰκέω) prebivalec, stanovalec, naselnik.
-
οἴκισις, εως, ἡ οἰκισμός, ὁ (οἰκίζω) naselitev, ustanovitev (nove naselbine ali mesta).
-
οἰκίσκος, ὁ (demin. od οἶκος) hišica, koča, sobica, kletka.
-
οἰκιστήρ, ῆρος, ὁ οἰκιστής, οῦ, ὁ (οἰκίζω) 1. naselnik. 2. ustanovitelj naselbine, kolonizator.
-
οἰκο-δεσπότης, ου, ὁ hišni gospodar NT.
-
οἰκοδομικός 3 (οἰκο-δόμος) spreten v zidanju; subst. ὁ stavbni mojster, ἡ οἰκοδομική(sc. τέχνη) stavbarstvo, stavbna umetnost.
-
οἰκο-δόμος, ὁ (δέμω) stavbni mojster, stavbar; zidar.
-
οἰκο-νόμος 2 (νέμω) ki oskrbuje hišo, ki gospodari; subst. ὁ hišnik, (hišni) oskrbnik, gospodar; τῆς πόλεως mestni ključar NT.
-
οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.
-
οἰκτιρμός, ὁ NT = οἶκτος.
-
οἶκτος, ὁ usmiljenje, milosrčnost, pomilovanje, tarnanje, otožna misel.
-
Ὀϊλιάδης, ου, ὁ Oilejev sin = Ajant.
-
οἶμος, ὁ, ἡ, ep. οἴμη ep. 1. pot, steza, tek (povesti), pripovest o junakih, (junaška) pesem. 2. proga, pram κυάνοιο.
-
Οἰνεύς, έως, ὁ, ion. -ῆος kralj v Ajtoliji, Tidejev in Meleagrov oče.
-
οἰνο-ποτήρ, ῆρος, ὁ οἰνο-πότης, ου, ὁ ep. vinopivec, pijanec NT.