-
κτάομαι d. m., ion. κτέομαι [Et. kor. qthē(i), posedovati, perz. Ξέρξης. – Obl. fut. κτήσομαι, aor. ἐκτησάμην, pf. (z act in pas. pom.) κέκτημαι, ἔκτημαι, cj. κεκτῶμαι, opt. κεκτῴμην in κεκτῄμην, -ῇο, -ῇτο, fut. 3 κεκτήσομαι, ἐκτήσομαι, aor. pass. ἐκτήθην, adi. verb. κτητός, κτητέος, ion. pf. 3 pl. ἐκτέαται]. 1. a) pridobim komu kaj τινί τι; b) pridobim si, priborim si, dosežem τί, τινά, χάριν stečem si zahvalo ἀπό, ἔκ τινος, rodim παῖδας ἔκ τινος, podjarmim si τί, τινά, prisvojim si, naučim se τέχνην; c) o neprijetnih stvareh: nakopljem si ὀργὴν θεᾶς, κακά, ἔχθραν; δυσσέβειαν očitanje, da sem brezbožen; d) pridobim, naklonim si koga τινά, τινὰ πολέμιον napravim si koga za sovražnika. 2. pf. pridobil sem si, posedujem, imam, κεκτημένος pridobljen, osvojen; ὁ κεκτημένος posestnik, gospodar. 3. s pas. pom. aor. ἐκτήθην, Tuk. 1, 123 ἃ ἐκτήθη kar se je pridobilo.
-
κτέρας, ους, τό [Et. kor. κτερ premoženje nakloniti] ep. 1. sg. (samo nom. in acc.) imetek, posest. 2. pl. κτέρεα vse, kar se daje umrlim v grob, (slovesen) pogreb, pogrebna svečanost.
-
κτητός 3 ep. poet. 1. pridobljen. 2. ki se more pridobiti, zaželen, dobrodošel βιότου μέρος.
-
κτιλόω ion. krotim, privadim; med. krotim si, sprijaznim se s kom, naklonim si koga τινά.
-
κυβερνάω [Et. odtod lat. izpos. gubernare] 1. act. sem krmar, krmim νῆα, vodim; pren. vladam, upravljam. 2. pass. dam se voditi σῇ χερί, upravljam se, pokorim se.
-
κυβιστάω [Et. namesto κυφιστάω, kor. qubh, sor. nem. hüpfen] prekopicnem (prekucnem) se, strmoglavim se; pren. εἰς μαχαίρας vržem se na meče (v nevarnost).
-
κύβος, ὁ [Et. lat. cubitum, cubitus, got. hups = stvn. huf = nem. Hüfte] vretenec (kost); kocka; ἀνερρίφθω κύβος naj se vrže kocka (= alea iacta esto), poskusimo.
-
κῡδάνω 1. trans. ep. = κυδαίνω slavim, častim τινά. 2. intr. zanašam se, trdno upam na zmago μέγα.
-
κῡδιάω (κῦδος) [pt. praes. κυδιόων] ep. ponašam se, sem ponosen, mogočno korakam.
-
κυέω [Et. iz kor. k'ewā, vzbočiti (se), narasti = votel biti; lat. cavus, gršk. κοῖλος; lat. inciens (iz en-cwiens) noseč, gršk. κύαθος, κύαμος, κῦμα, ἐγκύμων, κύριος], κύω, pass. κυ-ίσκομαι 1. a) nabreknem, otečem; sem, postanem noseča, τινά s kom, ἐκ, ἀπό τινος od koga, spočnem, nosim τινά; b) o živalih: postanem breja, ubrejim se. 2. mislim na kaj, nameravam, naklepam kaj τί.
-
Κύθηρα, τά, ἡ Κυθηρίη νῆσος otok južno od Lakonije s svetiščem Afrodite, ki se zato imenuje ἡ Κυθέρεια; preb. οἱ Κυθήριοι; adi. Κυθήριος 3; adv. Κυθηρόθεν iz Kitere.
-
κυκάω [pt. praes. κυκόων] 1. mešam, pre-, zmešam, brodim. 2. razburkam, zmedem; pass. razburkam se, zmedem se, splašim se ἵπποι; Τρῶες κυκήθησαν med Trojanci je nastala zmešnjava.
-
κυκλέω (κύκλος) [fut. κυκλήσω, aor. cj. 1 pl. ep. κυκλήσομεν] I. act. 1. trans. a) (na vozu) odpeljem, odpravim, νεκροὺς βουσί mrtvece z volmi; b) v krogu vrtim, sučem, obračam, gonim okrog κῦμα, βάσιν ἐπί τινι krožim okrog koga, ὁδοῖς κυκλῶν ἐμαυτὸν εἰς ἀναστροφήν medtem ko sem se hodeč obračal, da bi se povrnil, τὶ ἐπί τινι valim, primikam h komu. 2. intr. vrtim se, krožim. II. med. 1. postavim se v krog, tvorim krog; nakopičim se (o valovih). 2. vrtim v krogu, obkrožujem, potekam, minevam νύκτες.
-
κύκλιος 3 in 2 κυκλόεις 3 (κύκλος) poet. okrogel, okroglast, obel, v krogu se vrteč, χορός ples v krogu, kolo.
-
κυκλοποιέομαι med. postavljam se v krog (kolobar).
-
κύκλος, ὁ [Et. idevr. qweqwlo-s, kor. qwel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.
-
κυκλόω (κύκλος) I. act. in pass. 1. trans. a) narejam kaj okroglo, zaokrožujem, ukrivim τόξον; b) obstopam, obkrožam, obkoljujem, oblegam, obdajam NT. 2. intr. ulegam se okrog česa, krožim nad kom ἐπὶ πᾶσι. II. med. 1. obkoljujem, zajemam koga, obstopam. 2. tvorim krog, postavljam se v krogu, obkrožam koga, ἐς μέσον jemljem v sredo.
-
κυλίνδω, κυλινδέω praes. in impf.; ostali časi od κυλίω [Et. iz q°l-, gl. κυλλός. – Obl. fut. κυλίσω, aor. ἐκύλισα, pass. pf. κεκύλισμαι, aor. ἐκυλίσθην, fut. κυλισθήσομαι]. 1. act. (naprej) valim, doli takam, kotam τί, naprej pomikam, privalim, podim semintja, βυσσόθεν θῖνα razrijem; pren. πῆμά τινι navalim na koga nesrečo, pogubim koga; tako tudi v pas. νῶιν τόδε πῆμα κυλίνδεται proti nama se vali nesreča. 2. pass. a) valjam se NT, κατὰ κόπρον v nesnagi, doli se valim, doli drčim πέδονδε λᾶας, κατὰ τὰς νάπας, κάτω; ἐκ δίφρων padem z voza; b) klatim se, sučem se περί τι.
-
Κυλλήνη, ἡ, dor. Κυλλᾱ́νᾱ 1. gorovje v Arkadiji, rojstni kraj Hermov, ki se zato imenuje Κυλλήνιος. 2. pristanišče v Elidi; preb. ὁ Κυλλήνιος. 3. mesto v Ajolidi.
-
κῡμαίνω [fut. κυμανῶ, aor. ἐκύμηνα] kipim, valim se, ženem valove, valovim; vzkipim, πόλεμος vojska se vali ali bliža, φάλαγξ pridem v nered, pridem iz ravne črte.