Franja

νῆστις, ιος, ὁ, ἡ (νη, ἔδω) kdor se posti, tešč, trezen, lačen NT.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

νῑκη-φόρος 2 (φέρω) 1. zmagovit; subst. ὁ zmagalec. 2. zmagonosen, τινός v čem.

Νῑκίᾱς, ου, ὁ atenski državnik in vojskovodja v pelop. vojni.

νιπτήρ, ῆρος, ὁ (νίζω, νίπτω) umivalnica NT.

νιφετός, ὁ (νείφω) ep. ion. metež.

νομ-άρχης, ου, ὁ (νομός, ἄρχω) ion. nomarh, okrajni glavar.

νομάς, άδος, ὁ, ἡ 1. (νέμομαι) ki se pase, na pašnikih, na paši ἵπποι; o vodi: semintja (po jarkih) tekoč κρῆναι. 2. (νέμω) ki pase črede, ki se klati po paši; pastirski, nomadski, οἱ νομάδες pastirji, nomadi.

νομεύς, έως, ὁ, ep. ῆος 1. pastir (tudi z ἀνήρ). 2. ion. ladjina rebra.

νομικός 3 (νόμος) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, μάχαι prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. ὁ pismouk NT.

νομο-γράφος, ὁ ki piše zakone, zakonodajalec.

νομο-δείκτης, ου, ὁ pravoznanec, učitelj zakonov.

νομο-διδάσκαλος, ὁ učenik postave, pismouk NT.

νομο-θέτης, ου, ὁ (τίθημι) postavodajalec; v Atenah član odbora, ki je moral v začetku vsakega leta pregledati zakone.

νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).

νόμος, ὁ (νέμω) 1. a) običaj, šega, navada, νόμος ἐστίν = ἐν νόμῳ ἐστίν navada je, τινί nekdo je navajen, κατὰ νόμον po šegi; b) red, pravica, χειρῶν νόμος pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, ἐς χειρῶν νόμον ἀφικνέομαι spopadem se, spustim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, νόμον τίθημι dajem postavo, νόμον λύω odpravljam zakon. – NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, οἱ ἐκ νόμου Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νόστος, ὁ (νέομαι) ep. poet. 1. vrnitev, povratek, prihod. 2. hoja, pot, φορβῆς po živež.

νότος, ὁ [Et. idevr. snot, sor. νάω, νέω] 1. jug, južni veter. 2. jug, južna stran sveta.

νυκτο-θήρας, ου, ὁ (νύξ, θηράω) ponočni lovec.