Franja

κληρωτός 3 adi. verb. od κληρόω izžreban, po žrebu določen; ki se mora po žrebu podeliti.

κλῑ́βανος, ὁ 1. ion. ponev (v kateri se je pekel kruh). 2. NT peč.

κλῖμαξ, ακος, ἡ (κλίνω) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Βραυρώνιαι Bravronski griči, kjer je imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κλονέω (κλόνος) ep. poet. [samo praes. in impf.] 1. act. storim, da se kdo hitro in neredno premika, podim πρὸ ἕθεν φάλαγγας (pred seboj), gonim νέφεα, pretresam, vznemirjam, zmešam, zbegam τινά, τι, besnim, bučim ἄνεμος. 2. pass. podijo me, gnetem se, sem vznemirjen, spustim se v beg, bežim, ὑπό τινι (τινος) pred kom, ἐπὶ νηυσί k ladjam, ἀκτὰ κυματοπλὴξ κλονεῖται morsko obrežje pretresajo viharni valovi.

κλυδωνίζομαι pass. zibljem se, ἀνέμῳ veter me meče semtertja NT.

κλύζω [Et. iz κλυδjω, kor. k'leu-d-, lat. cluo, ere, spiram; cloaca (iz k'leu). – Obl. fut. κλύσω, aor. ἔκλυσα, pf. pass. κέκλυσμαι, aor. pass. ἐκλύσθην, ep. impf. iter. κλύζεσκον]. 1. act. pljuskam, ἐπ' ἠιόνος ob obrežje, izplakujem, izpiram ἔκπωμα; perem, čistim τὰ κακά. 2. pass. kipim, valujem, zaganjam se ob.

κλῠ́ω ep. poet. [impf. ἔκλυον, imper. aor. κλῦθι, κλῦτε, ep. red. κέκλυθι, κέκλυτε] 1. čujem, slišim, poslušam, uslišim τί, τινός kaj, τινά, τινός koga, τινός τινος kaj od koga; abs. občutim, spoznam μάλιστα δὲ τ' ἔκλυον αὐτοί(sc. srečo složnosti); pogosto stoji v perf. pom.: slišal sem, vem. 2. poslušam, pokoren sem τινός, τινί. 3. zovem se, sem na glasu, κακῶς sem na slabem glasu, zmerja me kdo.

κνᾱ́ω [pr. κνῶ, κνῇς, κνῆν, κνῆσθαι, impf. 3 sg. ἔκνη, ion. κνᾶν, ep. impf. κνῆ] 1. act. ep. ion. stržem, drgnem, praskam, odrgnem, razpraskam. 2. pass. in med. praskam se, čehljam se, drgnem se.

κνησιάω (desid. od κνάω) srbi me, želim se čehljati.

κνίζω [Et. kor. qnid; lat. nīdor, ōris iz cnīdōs, gršk. κνῖσα, κνίσσα (iz κνῑ-δ-σα vonj). – Obl. fut. κνίσω, pf. pass. κέκνισται, aor. ἐκνίσθη]. ion. poet. praskam 1. razburjam, vznemirjam, srbim, dražim, mučim εἴ σε μὴ κνίζοι λέχος (ljubosumnost). 2. žalim, žalostim.

κοιμάω, ion. -έω (κεῖμαι) [fut. med. κοιμήσομαι, aor. pass. ἐκοιμήθην, ep. aor. med. κοιμήσατο] 1. act. a) spravljam k počitku, devam v posteljo, uspavam ὄσσε, τινὰ ὕπνῳ, νεβροὺς ἐν ξυλόχῳ denem mladiče v brlog; evfem. ubijem, usmrtim Μυρτίλος ἐκοιμάθη; b) pren. umirim, ublažim, ukrotim, tešim, olajšam ἀνέμους, κύματα, ὀδύνας, ἕλκος. 2. pass. a) uležem se k počitku, grem počivat, spat, počivam, (za)spim, χάλκεον ὕπνον spim smrtno spanje; evfem. umrjem, οἱ κοιμηθέντες, κεκοιμημένοι umrli NT; b) umirim se, prestanem, neham, poležem se ἄνεμος; uležem se na stražo, stražim περὶ τὰ ἀρχεῖα.

κοινολογέομαι med. dogovarjam se, pogajam se, posvetujem se s kom τινί, πρός τινα.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

κοινόω I. act. 1. storim, da imam (je) kaj skupno s kom τί τινι, storim, da se kdo udeleži česa, združujem δύναμιν. 2. sporočam, naznanjam μάντευμα. 3. NT a) (o)skrunim, onesnažim; b) smatram za nečisto. II. med. 1. (z)družim se s kom, lotim se česa skupno s kom. 2. delim kaj s kom, podelim, izročim, naznanjam, sporočam. 3. posvetujem se s kom, vprašujem za svet τῷ θεῷ.

κοινωνέω 1. imam (storim) kaj skupno s kom τινός τινι, udeležujem se, deležen sem česa τινός, delim kaj s kom, uživam kaj s kom τινός τινι. 2. imam opraviti s kom pri čem, sem združen s kom, pridružujem se komu ἔν τινι, εἴς τι NT; sem s kom enih misli.

κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.

κολακεύω (κόλαξ) laskam se, prilizujem se komu, prevaram z laskanjem τινά.

κολλάω [Et. od κόλλα lep, klej, slov. klej] 1. act. lepim, spajam, varim, združujem. 2. pass. NT prijemljem se koga κονιορτός, pridružujem se komu τινί, družim se s kom, držim se česa ἀγαθῷ.

κολυμβάω potapljam se, skačem v vodo, plavam NT.