-
ἀνθ-οσμίας, ου, ὁ (ἄνθος, ὀσμή) blagodišeč, blagovonjav, οἶνος staro vino.
-
ἀνθρακιά, ἡ (ἄνθραξ) ion. poet. žrjavica, goreče oglje NT.
-
ἄνθραξ, ακος, ὁ oglje NT.
-
ἀνθρωπ-ᾰ́ρεσκος 3 (ἀρέσκω) kdor želi ljudem (dopasti) ugajati NT.
-
ἀνθρώπειος 3, ion. ἀνθρωπήιος in ἀνθρώπινος 3 človeški, zemeljski, dostojen človeka, človeku primeren; subst. ἡ ἀνθρωπηίη(sc. δορά) človeška koža; πᾶν τὸ ἀνθρώπινον ves človeški rod; τὸ ἀνθρώπινον (in. pl.) človeške, pozemske zadeve, napake, zmote, usoda itd.
-
ἀνθρώπιον, τό človeče, človeček, reva.
-
ἀνθρωπίσκος, ὁ = ἀνθρώπιον.
-
ἀνθρωπο-ειδής 2 (εἶδος) ion. človeku podoben, v človeški postavi.
-
ἀνθρωπο-κτόνος 2 (κτείνω) ljudi moreč, ljudomorec, ubijalec (ljudi) NT.
-
ἀνθρωποποιία, ἡ narejanje (stvarjanje) ljudi.
-
ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seqwnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.
-
ἀνθρωποφαγέω (ἀνθρωποφάγος) ion. jem (žrem) človeško meso.
-
ἀνθρωπο-φῠής 2 (φυή) ion. človeške narave, človeku podoben, človeški.
-
ἀν-θρῴσκω ion. = ἀνα-θρῴσκω.
-
ἀνθ-υβρίζω poet. tudi jaz (v povračilo) žalim koga, ravnam grdo s kom.
-
ἀνθ-υπάγω tudi jaz (v povračilo) zatožim.
-
ἀνθ-υπατεύω sem prokonzul (namestnik) NT.
-
ἀνθ-ύπατος, ὁ prokonzul, namestnik.
-
ἀνθ-υπείκω tudi jaz popuščam ἀλλήλοις.
-
ἀνθ-υποπτεύομαι pass. tudi mene imajo na sumu.