Franja

τριηρ-αύλης, ου, ὁ (αὐλέω) piskač na ladji, ki je dajal takt veslarjem.

τριηρῑ́της, ου, ὁ veslač, mornar; pl. mornarji (na troveslači).

τρί-κορυς, υθος, ὁ s trojno čelado, s trojnim čeladnim nastavkom (kakor bi imel tri čelade, drugo na drugi) Κορύβαντες.

τρι-πλόος 3, skrč. τριπλοῦς, ῆ, οῦν trojnat, trigub(en), ὁδός, κέλευθος, ἁμαξιτός tripotje, križpotje; adv. τριπλῇ trojno, na tri načine.

τρί-πους, ποδος, ὁ, ἡ trinožen, na treh nogah; subst. trinožnik, trinožen kotel, miza s tremi nogami.

τρίτος 3, ep. τρίτατος [Et. lat. tertius, slov. tretji, nem. dritte(r)] tretji; τρίτος αὐτός samotretji (t. j. z dvema drugima), ἡ τρίτη(sc. ἡμέρα) tretji dan, t. j. predvčerajšnjim ali pojutrišnjem; τὸ τρίτον: a) tretjina; b) tretjikrat, tretjič, ἐπὶ τῷ τρίτῳ na tretje znamenje.

τριχοῦ ion. adv. na treh mestih ali krajih.

τροπαῖος 3 (tudi τρόπαιος; τροπή, τρέπω) ki zapodi sovražnika v beg in podeli zmago Ζεύς; τό τρόπαιον spomenik (znamenje), ki se je postavljalo na bojišču v znak zmage; v pl. z νίκης znamenja zmage; trofeje.

τρόπις, εως, ἡ, ion. ιος podladje (bruno na dnu ladje), gredelj, hrbtica.

τροπός, ὁ (τρέπω) jermen, s katerim je bilo pritrjeno veslo na veslarsko klop.

τρόπος, ὁ (τρέπω) 1. obrat, okret, mer, smer διώρυχες παντοίους τρόπους ἔχουσιν, πάντα τρόπον na vse strani; pl. udarci usode. 2. način, lastnost; bistvo, značaj, način življenja ali mišljenja, vedenje, navada, običaj, kakovost, posebnost χειμῶνος. – adv. τρόπον λόγχης (na način) kakor sulična ost, τὸν αὐτὸν τρόπον na isti način (= τῷ αὐτῷ τρόπῳ); τίνι τρόπῳ, τίνα τρόπον kako? οὐδενὶ τρόπῳ nikakor ne, na noben način, ἐκ παντὸς τρόπου, παντὶ τρόπῳ na vsak način, (κατὰ) πάντα τρόπον vsekako, τρόπον τινά nekako, v nekem oziru, ἐξ ἑνός γε τρόπου vsaj na en način, μετὰ ὁτουοῦν τρόπου na katerikoli način, οὐκ ἀπὸ τρόπου zelo primerno, πάντας τρόπους na vse mogoče načine, ἀπὸ τρόπου neprimerno, πρὸς τρόπου τινός po njegovem mišljenju (želji, okusu).

τροχ-ήλατος 2 (τροχός, ἐλαύνω) poet. ki se premika (suče) na kolesih, μανία okrog besneč.

τρῡτάνη, ἡ jeziček na tehtnici, tehtnica.

τυγχάνω [fut. τεύξομαι, aor. ἔτυχον, pf. τετύχηκα, ep. aor. (ἐ) τύχησα, τύχον, cj. 1 sg. τύχωμι, 3 sg. τύχῃσι, pt. τυχήσας, ion. pf. τέτευχα, plpf. 3 sg. ἐτετεύχεε, NT pf. τέτυχα] 1. a) zadenem (s strelom) τινά, τινός; pren. zadenem, pogodim resnico (zmisel, mnenje), τύχοιμι ἂν εἰπών bi pač prav imenoval, εἰ μή τι καιροῦ τυγχάνω ako ne pogodim resnice (= ako kaj neprimernega rečem); b) naletim, zadenem na kaj, srečam koga, snidem se s kom τινός; c) imam srečo, dosežem svoj namen, posreči se mi, ὅς κε τύχῃ komur se posreči, καὶ ἄγαν εἰ τύχοιμεν celo v najugodnejšem slučaju, οὐκ ἐτύχησεν ἑλίξας ni se mu posrečila vožnja (okrog stebra), χάρις, ἥνπερ τυγχάνων ὑπεσχόμην zahvala, katero sem obljubil, ako se mi to posreči; τυχών komur se je kaj posrečilo, kdor je imel uspeh; τῆς βουλήσεως ugodim želji, ὁ τυχὼν τῆς γνώμης kdor je prodrl s svojim mnenjem; (οἱ δ' ἄλλοι ἐτάξαντο) ὡς ἕκαστοι ἔτυχον kakor je (pač) vsak mogel, ὁπόθεν τύχοιεν odkoder je vsak mogel; d) (slučajno) dosežem, dobim kaj, deležen sem česa νόστου, συγγνώμης; βίης silo mi dela kdo, posili me; τινός τινος dobim kaj od koga, τί τινος, ἐκ, παρά, ὑπό, πρός τινος; ὁποίων τινῶν ἡμῶν ἔτυχον kakšne ljudi (neki) so v nas našli = kako smo se nasproti njim obnašali; ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο λέγουσιν kar jim ravno pride na misel, ὅτι ἂν τύχωσιν, τοῦτο πράξουσι kakor ravno pride = popolnoma bodo prepuščeni slepi sreči. 2. intr. a) nahajam se (sem) slučajno kje, μὴ σύ γε κεῖθι τύχοις, ὅτε da ne bi bil slučajno ravno tedaj tam, kadar, εἴπερ τε τύχῃσι μάλα σχεδόν ako je ravno (slučajno) zelo blizu, νῦν δ' ἀγροῖσι τυγχάνει nahaja se ravno sedaj na deželi, ὅπου ἐτύγχανεν ἕκαστος kjer se je ravno vsak nahajal; pf. razprostiram se, raztezam se, ležim πέτρη, πρών; ὁ τυχών katerikoli, katerisibodi, navaden (preprost) človek, majhen δύναμις NT, οἱ τυχόντες navadni ljudje, ljud(stvo); οὐδὲ γὰρ ὧν ἔτυχ' ἦν ni bil navaden človek; pogosto se veže τυγχάνω s part., ki izraža glavno dejanje, dočim se τυγχάνω prevaja z adverbi: slučajno, ravno, morda; n. pr. ἔπος τι τυγχάνει βαλών slučajno (ravno) je izgovoril (prevzetno) besedo, τὰ νοέων τυγχάνω kar ravno mislim, ὁ παῖς ἐτύγχανε καλὸς ὤν naključilo se je, da je bil tisti deček lep; včasih se mora part. dostaviti: τυγχάνει ἔνδον(sc. ὤν) ravno je notri; b) pridem komu v delež, doletim koga πολλά μοι ἔτυχε, σοὶ φόνος ἐξ ἐμέθεν τεύξεται zadela te bo smrt od moje roke; c) nav. impers. slučajno se kaj zgodi, pripeti se, naključi se, primeri se, ἡνίκ' ἂν τύχῃ kadar se ravno naključi, ὅπως ἐτύχομεν kakor se nam je ravno naključilo, kakor smo ravno mogli, ὡς ἔτυχεν kakor je ravno naneslo; ἂν οὕτω τύχῃ če tako nanese, morda, ὁπότε τύχοι včasih, εἰ τύχοι ako se primeri, morebiti, morda, na primer; pt. τυχόν slučajno, morda, morebiti.

τυμβεύω (τύμβος) poet. 1. pokopavam, χοάς τινι izlivam komu pitno daritev na grob. 2. intr. sem pokopan, počivam (ležim) v grobu.

τυμπανίστρια, ἡ igralka na ročni boben, bobnarica.

τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.

τύπτω [Et. slov. tipati, teptati, nem. tüpfen, kor. (s)teup-, sor. lat. stuprum; prv, pom. natepsti koga za kazen vsled onečaščenja. – Obl. v act. navadno παίω, πλήσσω, fut. τυπτήσω, aor. ἔτυψα, ep. ion. poet. (ἔ) τυψα, ep. impf. τύπτον, pf. pass. τέτυμμαι, aor. pass. ἐτύπην]. 1. act. udarjam, tolčem, bijem; sujem, dregam; tepem, šibam, bodem, ranim τί, τινά; ἴχνια πόδεσσι stopam v stopinje koga, hodim za kom; pos. a) τύπτω χθόνα μετώπῳ padam, telebnem na tla, ἅλα ἐρετμοῖς veslam; b) razžalim, pobijem, poparim ἡ ἀληθηΐη ἔτυψε Καμβύσεα. 2. pass. tepejo me, ἕλκεα ὅσ' ἐτύπη kolikor ran so mu zadali, καιρίῃ τέτυμμαι dobil sem smrtni udarec. 3. med. bijem se, τὰ στήθη na prsi v znamenje žalosti; τινά objokujem koga, žalostim se po kom.

Τυρρηνοί, οἱ, ion. Τυρσηνοί 1. roparski narod, stanujoč najprej v Lidiji, pozneje na različnih grških otokih in obrežjih. 2. Etruščani, njih zemlja je bila Τυρσηνίη, ἡ; adi. Τυρρηνικός 3, Τυρσηνικός 3 in Τυρσηνός 3.

τυτθός 2 ep. majhen, mlad, τυτθὸν ἐόντα v mladih letih, τυτθὰ κεάσαι na drobno razcepiti; adv. τυτθόν malo, malce, οὐδέ με τυτθὸν ἔτισεν prav nič, niti najmanj, komaj ἠλεύατο, s trudom, tiho φθέγγομαι, rahlo.