-
Μίθρης, ου, ὁ perzijski solnčni bog.
-
μικρο-πολῑ́της, ου, ὁ prebivalec malega mesta, malomeščan.
-
μῖλαξ, ακος, ἡ, ὁ = σμῖλας bodeči slak.
-
Μιλτιάδης, ου, ὁ 1. Pizistratov sovrstnik iz Aten, ki si je pridobil vlado v Herzonezu. 2. njegov netjak, zmagalec pri Maratonu.
-
Μίλων, ωνος, ὁ slaven rokoborec iz Krotona.
-
Μίμας, αντος, ὁ gora v Joniji med Smirno in Kolofonom.
-
μῑμητής, οῦ, ὁ posnemalec NT.
-
Μίμνερμος, ὁ pesnik iz Kolofona, Solonov sovrstnik.
-
μῖμος, ὁ 1. glumač, igralec, burkež. 2. posnemanje; pos. dramatika, uprizoritev dogodkov selskega življenja.
-
Μίνως, ωος, ω ὁ [acc. Μίνωα, ω, ων] Zevsov in Evropin sin, kralj in zakonodajalec na Kreti.
-
μῑσ-άνθρωπος, ὁ sovražnik ljudi, ljudomrzec.
-
μισθ-αποδότης, ου, ὁ (μισθός, ἀποδίδωμι) plačevalec, plačnik NT.
-
μίσθιος 3 in 2 (μισθός) najet, kupljen; subst. ὁ najemnik NT.
-
μισθο-δότης, ου, ὁ (μισθός, δίδωμι) izplačevalec plače, gospodar.
-
μισθός, ὁ [Et. slov. mèzda, got. mizdô, plača = nem. Miete] 1. plača, nagrada, najemnina, τινός za kaj, μισθὸς ῥητός dogovorjena plača, ἐπὶ μισθῷ ali μισθοῦ za plačo, μισθοὺς φέρω ali φέρομαι dobivam plačo, imam korist, μισθὸν λαμβάνω, δέχομαι dobivam plačo, πράττομαι zahtevam, τελέω, δίδωμι dajem. 2. povračilo; plačilo, kazen NT.
-
μισθο-φόρος 2 (φέρω) ki dobiva plačilo; subst. ὁ plačanec, najemnik.
-
μισθωτός 3 (μισθόω) najet; subst. ὁ najemnik, plačanec NT.
-
μίτος, ὁ ep. nit, osnova, osnutek.
-
Μνήσ-αρχος, ὁ Pitagorov oče, ki se zato imenuje Μνησαρχίδης, ου, ὁ.
-
μνηστήρ, ῆρος, ὁ (μνάομαι) [dat. pl. μνηστήρεσσι] ep. snubec, snubač.