Franja

ἔν-τῑμος 2 (τιμή) 1. čaščen, cenjen, odličen, čislan, οἱ ἔντιμοι plemenitaši; τὰ τῶν θεῶν ἔντιμα kar je pri bogovih v časti, božje pravice. 2. časten, častit, dostojen. – adv. ἐντίμως ἔχω v časti sem, sem spoštovan.

ἐντός [Et. lat. intus] 1. adv. notri, znotraj, v sredi, ἐέργω oklepam, zaklepam, τὰ ἐντός notranji deli, drob, ἐντὸς ποιῶ spravim noter v sredo, ἐντὸς ποιοῦμαί τινα πλαισίου vzamem, spravim koga v sredo četverokota, ἐντὸς γίγνομαι pridem noter, ἐκ τοῦ ἐντός na (od) znotraj, ἡ ἐντὸς θάλαττα Sredozemsko morje. 2. praep. z gen. a) kraj. znotraj, v, med, ἐντὸς βελῶν za streljaj, ἐντὸς τοῦ ποταμοῦ tostran reke, ἐντὸς λογισμῶν εἰμι pri pameti sem, ἐντὸς ἐμαυτοῦ (εἰμί) sem pri (zdravi) pameti, ἐντὸς ἐμαυτοῦ γίγνομαι spametujem se, umirim se, οὐδ' ἐντὸς πολλοῦ niti od daleč ne, niti izdaleka; b) čas. za, v, ἐντὸς εἴκοσιν pod dvajset, tekom dvajsetih dni, v dvajsetih dneh, ἐντὸς ὀλίγων ἡμερῶν črez malo dni.

ἐν-τρέπω 1. act. obračam, τὰ νῶτα hrbet, spustim se v beg; pren. NT izpreminjam, sramotim. 2. pass. a) obračam se, gane me v ἦτορ; b) oziram se na kaj μηδέν; obotavljam se, mudim se; c) brigam se za kaj, NT bojim se (spoštujem) koga, sramujem se, sram me je τινά, τινός.

ἐνώπια, τά ep. obraz, pročelje, prednje stene hiše.

ἐνώτια, τά (οὖς) poet. uhani.

ἐξαγωγή, ἡ izpeljavanje, izvoz; ἀπορέω τὴν ἐξαγωγήν ne vem, kako bi spravil ladje iz plitvin; πωλεῦσι τὰ τέκνα ἐπ' ἐξαγωγῇ prodajajo otroke za izvoz (= v sužnost) v tuje dežele.

ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.

ἐξ-αναχωρέω umikam se iz česa ἀπό τινος; τὰ εἰρημένα ne držim besede, skušam se odtegniti obljubi.

ἐξετάζω [Et. ἐτάζω k ἐτεός. – Obl. fut. ἐξετάσω (ἐξετῶ), aor. ἐξήτασα itd.] 1. act. a) izprašujem, povprašujem, zaslišujem, najdem pri preiskavi; b) izkušam, preiskujem, poizvedujem; c) presojam, cenim koga po čem τινὰ παρά τινι; d) primerjam koga s kom τινὰ πρός τινα, pregledujem (vojsko), ogledam; naštevam. 2. pass. dam se pregledovati, pregleduje me kdo; pokažem se kakor ostali μετά τινων, λέγων τὰ δέοντα pokaže se, da sem govoril vedno prav, μετὰ τοῦ Καίσαρος sem Cezarjev pristaš.

ἐξ-ευρίσκω 1. najdem, zasledim τινά τι, spravim na dan, odkrijem, iznajdem, izmislim τί τινι, pridobim γαστρὶ τὰ σύμφορα; τὰ κάλλιστα (po)iščem (izmed česa) najlepše. 2. omogočim μαθεῖν, povzročim, naredim ἄλγος.

ἑξήκοντα, οἱ, αἱ, τά num. indecl. šestdeset.

ἐξ-ίστημι, NT ἐξ-ιστά(ν)ω [gl. ἵστημι, inf. pf. NT ἐξεστακέναι] 1. trans. postavljam vun ali proč, odvračam, τοῦ φρονεῖν ali φρενῶν zmedem, pripravljam ob pamet; razburjam, povzročujem, mamim, plašim NT. 2. intr. a) stopim vun ali proč, odstopim, grem komu s pota, umaknem se, udam se, bežim, odidem τινός, τινί, τινά, ἐκ τοῦ μέσου; πλόκαμος ἐξ ἕδρας se premakne; pren. izpreminjam se (o mišljenju), οἶνος ἐξίσταται se pokvari, νοῦς se izpridi, πρόσωπα ἐξεστηκότα popačen, grd obraz; b) iz uma sem, izgubim zavest, zmedem se τοῦ φρονεῖν; NT čudim se, zavzamem se, strmim; c) odlagam, odrečem se ἀρχῆς; καρδίας τὸ δρᾶν dam se pregovoriti, da kaj naredim, (ali: odstopim od svoje namere); d) μαθημάτων pozabim; τοῦ τὰ δεινὰ ἀναλογίζεσθαι izbijem si misel na nevarnost iz glave.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἐπαγωγός 2 (ἐπ-άγω) zapeljiv, mamljiv, vabljiv, povzročujoč τινός, τὰ ἐπαγωγότατα ἔλεγε govorila je zelo mamljivo.

ἐπ-άνειμι (praes. ind. s fut. pom.) ἐπ-ανέρχομαι 1. grem, pojdem gori (v sredo dežele), pridem kam εἴς τι. 2. pridem zopet nazaj, vrnem se kam εἴς τι; pren. a) vrnem se k predmetu ἐπὶ τὸν λόγον, ἔνθεν εἰς ταῦτα ἐξέβην pridem nazaj na to, odkoder sem …; b) vglobim se v kaj, natančno (dobro) kaj preudarim ἐπ' αὐτὰ τὰ πράγματα.

ἐπ-άνω adv. z gen. gori, (od)zgoraj, na vrhu, na, ἐν τοῖς ἐπάνω poprej, v prejšnjem, ἐπάνω πάντων nad vsemi, τὰ ἐπάνω prejšnje, NT τινός več kakor, nad.

ἐπ-απειλέω po vrhu tega pretim, žugam, (za)grozim komu s čim, zapretim, zažugam τινί, τινί τι, z inf.; pass. πρὸς σοῦ τὰ δείν' ἐκεῖν' ἐπηπειλημένοι potem ko si nam ti tako strašno zapretil.

ἔπ-αυλος, ὁ (αὐλή) ep. poet. hlev, ograja (za živino), τὰ ἔπαυλα hlev, staja, livada.

ἐπείγω [aor. ἤπειξα, fut. med. ἐπείξομαι, aor. pass. ἠπείχθην] 1. act. in pass. a) trans. α.) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram τινά; β.) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem τί; b) intr. hitim, žurim se, τὰ ἐπείγοντα nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, privršim, hitim z inf., pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za τινός, περὶ νίκης, inf.; c) pospešim γάμον, πλοῦν, prenaglim (se) πᾶν πρῆγμα; part. ἐπειγόμενος: α.) uren, hiter; β.) želeč si, hrepeneč po Ἄρηος, ὁδοῖο.

ἔπ-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. 3 sg. ἐπήιεν, pl. ἐπήισαν, fut. ἐπιείσομαι, aor. med. ἐπιεισάμην; praes. pogosto s pom. fut.] 1. kraj. a) pridem zraven, (pri)bližam se, pojdem, grem v ἀγρόν, obiščem (s kaznijo) μέλαθρα; ὁ ἐπιών ki se ravno približa, katerisibodi, kdorkoli; b) o govorniku: vstanem, nastopim; c) sovražno: pomaknem se proti komu, napadem, naskočim τινί, τινά, ἐπί, πρός τινα, ὡς ἐπιών čim navali, pri prvem naskoku, ὁ ἐπιών napadalec; d) obhodim, prehodim χώρους, pregledam στράτευμα; e) pride mi kaj na misel ἐμοί τι, εἰρῆσθαι τὸ ἐπιόν česar se je domislil, kar mu je prišlo na misel; f) zadene me, loti se me, preti mi kaj, τὰ δεινά τινι nevarnosti prete komu, γῆρας ἔπεισί με postaram se, τὸ ἐπιόν (ἀποτρέπω) kar mi preti, nevarnost. 2. čas. bližam se, nastopim, sledim ὀρυμαγδός, ὁ ἐπιών naslednik, ἡ ἐπιοῦσα (ἕως, νύξ, ἡμέρα) nastopno, sledeče, prihodnje jutro (noč, dan) NT, ἐν τῷ ἐπιόντι χρόνῳ v prihodnje, pozneje, τὰ ἐπιόντα bodočnost, naslednje, sledeče.