Franja

μετ-εκβαίνω [ion. impf. iter. μετεκβαίνεσκε] prestopam, prehajam, presedam se ἔκ τινος εἴς τι.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

μνῆμα, ατος, τό, dor. μνᾶμα, μνημεῖον, ion. μνημήιον (μιμνῄσκω) spomin(ek); spomenik, nagrobni spomenik, grob NT.

νειό-θεν ep. adv. (νειός) od spodaj, νειόθεν ἐκ κραδίης iz dna srca.

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.

νίζω ep. poet, ep. νίπτω [Et. iz nigwjō. nem. Nix, krokodil, Nixe. – Obl. fut. νίψω, aor. ἔνιψα, pf. pass. νένιμμαι, 3 sg. νένιπται, adi. verb. νιπτός]. 1. act. perem, izpiram, umivam, snažim, čistim, očiščujem, spravljam, pomirjam. 2. med. umivam se (si), perem se, kopljem se, ἁλός v morju, ἐκ ποταμοῦ v reki.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.

νόμος, ὁ (νέμω) 1. a) običaj, šega, navada, νόμος ἐστίν = ἐν νόμῳ ἐστίν navada je, τινί nekdo je navajen, κατὰ νόμον po šegi; b) red, pravica, χειρῶν νόμος pravica pesti (močnejšega), boj, spopad, tepež, ἐς χειρῶν νόμον ἀφικνέομαι spopadem se, spustim se v boj. 2. načelo, pravilo, predpis, odredba, zakon, postava, παρὰ τοὺς νόμους proti zakonom, κατὰ τοὺς νόμους po zakonih, νόμον τίθημι dajem postavo, νόμον λύω odpravljam zakon. – NT Mojzesova postava, nravni zakon, obredni zakon, stari zakon, οἱ ἐκ νόμου Judje. 3. način petja, napev, melodija, petje, pesem.

νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.

νοστέω (νόστος) ep. poet. ion. 1. vračam se (domov), uidem, rešim se iz česa ἔκ τινος. 2. hodim, potujem, pridem.

νυμφεύω in med. poet. 1. oženim se τινά, omožim se τινί, obhajam ženitovanje. 2. nevesta sem, ἔκ τινος sem omožena.

ὁ, ἡ (dor. ἁ), τό [Et. ὁ iz so, ἡ iz sā; τό lat. is-te, ista, istud, slov. ta, ta, to, nem. der, die, das; at. gen. τοῦ, τῆς itd.; ep. gen. τοῖο, du. gen. dat. τοῖιν, pl. nom. τοί, ταί, gen. fem. τάων, dat. τοῖσι, τῇσι, τῇς; dor. gen. τῶ, τᾶς, dat. fem. τᾷ, acc. τάν; pl. gen. fem. τᾶν, acc. m. τώς] I. pron. demonstr. ta, ta, to, on, ona, ono; 1. a) ὁ μέν … ὁ δέ ta … oni (pa), οἱ μέν … οἱ δέ ti (eni) … oni (drugi) pa, τὰ μέν … τὰ δέ deloma … deloma; b) ὁ δέ ta pa, ἡ δέ ona pa, τοῦ δ' ἔκλυε Φοῖβος Ἀπόλλων slišal ga je pa. 2. a) τὸν καὶ τόν tega in tega, τὸ καὶ τό to in to; b) τοῦ zaradi tega, πρὸ τοῦ nekdaj, svoje dni, ἐκ τοῦ, ep. ἐκ τοῖο od tedaj, odkar; c) τῇ tam, tod, tja, po tej poti τῇ ἵππους ἔχε, tako, na ta način Od. 8, 510; τῇ καὶ τῇ τῆς ὁδοῦ na obeh straneh pota; τῇ μέν … τῇ δέ z ene strani … z druge strani. 3. τῷ zato, zaradi tega, v tem slučaju, potem, nato. 4. τό zato Il. 17, 404. 5. ἐν τοῖς pri sup.: mnogo, nad vse, kar. II. določni spolnik 1. pred samostalniki in lastnimi imeni; pogosto ima pomen: a) oni znani, slavni, omenjeni; Νέστωρ ὁ γέρων znani častitljivi starček; b) zaslužen, potreben, pristojen, običajen, τὰ ἐπιτήδεια λαμβάνω dobim potreben živež; c) = pron. poss. ἐπὶ τὴν ναῦν λαμβάνω vzamem na svojo ladjo, καί μοι δὸς τὴν χεῖρα daj mi svojo roko. 2. spolnik da samostalniško veljavo vsakemu izrazu, pred katerim stoji: a) pred adi., pronom., numer. itd.: ὁ σοφός modrijan, τὸ καλόν lepota, εἰσὶ οἱ λέγοντες so ljudje ki pravijo, τὸ πεζικόν pehota, τὸ ναυτικόν mornarica, τὸ μέλλον bodočnost; b) pred adv. τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere, οἱ νῦν sodobniki, τὰ οἴκοι domače razmere; c) pri gen. ὁ Πολύβου Polibov sin, οἱ ἐκείνου njegovi ljudje, τὸ τοῦ Δημοσθένους slavni Demostenov izrek, τὰ τῶν θεῶν = οἱ θεοί, τὰ τῆς τύχης naredbe usode, τὰ μὲν θεῶν παρέβην zapovedi bogov, τὸ τῶν παίδων kar navadno otroci delajo; d) pri prepoz. izrazih: οἱ ἀμφί (περί) τινος njegovo spremstvo (stranka), οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji, τὰ παρὰ θάλασσαν primorski kraji, τὸ κατ' ἐμὲ z moje strani, kolikor je od mene odvisno; e) pri inf. τὸ νῦν εἶναι za sedaj, διὰ τὸ φιλομαθῆ εἶναι zaradi ukaželjnosti; ἐν τῷ λέγειν v govoru; f) pri celih stavkih: ἐρωτώμενος τὸ Ποδαπὸς εἴη. III. pron. relat. gl. ὅς.

ὅ-δε, ἥ-δε (dor. ἅ-δε), τό-δε (lat. hic) [dat. pl. τοῖσδε, ep. τοἰσδεσ(σ)ι, ion. τοισίδε] pron. demonstr. 1. osebe. 1. kraj. ta-le, to-le, ta (tukaj) tam, τίς ὅδε ἕπεται kdo sledi tukaj, ἥδε ἡ πόλις naše mesto, ὅδ' ἀνήρ = ἐγώ, ἐγὼ ὅδε jaz tukaj. 2. čas. sedanji, današnji; ἥδε ἡ ἡμέρα, današnji dan, τὰ νῦν τάδε ravno sedaj. 3. sledeči, naslednji ἀκούετε καὶ τάδε. 4. adv. a) τῇδε, dor. τᾷδε tako, tam, zato, na ta način; b) τόδε semkaj, zato; c) τοισίδε tako, s temi besedami; d) ἀπὸ (ἐκ) τοῦδε od sedaj, μέχρι τοῦδε dotlej, do tukaj.

οἶνος, ὁ [Et. iz ϝοινος, sor. lat. vinum iz woinom, iz lat. nem. Wein, slov. vino] 1. vino; pl. vrste vina, κρίθινος in ἐκ κριθῶν pivo, παρ' οἴνῳ pri vinu, ἐν οἴνῳ v pijanosti. 2. NT omotno (čarodejno) vino, (o)mamilo.

οἰστράω, οἰστρέω (οἶστρος) poet. [aor. ᾤστρησα, poet. οἴστρησα] 1. trans. izpodbodem, dražim, raztogotim, razjarim, τινὰ ἐκ δόμων μανίαις razjarim koga tako, da plane v blaznosti iz hiše. 2. intr. besnim, razsajam.

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.

ὁμολογουμένως (adv. k pt. praes. pass. od ὁμολογέω) priznano, očividno, brezdvomno, ἐκ πάντων kakor vsi soglasno priznavajo, οἱ ὁμολογουμένως συκοφάνται očitni (splošno znani) ovaduhi.

ὀνομάζω, ion. οὐνομάζω [fut. ὀνομάσω itd.] ὀνομαίνω, ion. οὐνομαίνω [fut. οὐνομανέω, aor. ὠνόμηνα, ep. ὀνόμηνα] 1. act. in pass. a) imenujem, (po)kličem (z imenom), δῶρα naštevam, (iz)govorim μηδ' ὀνομήνῃς, priznavam, govorim μάλα σεμνῶς, obetam ὄρχους δώσειν; b) dajem ime, nazivam, imenujem koga za kaj τινὰ θεράποντα. 2. pass. imenujem se, zovem se, pišem se, ἔκ τινος po kom NT, ἀπὸ τούτου μὲν τοῦτο οὐνομάζεται odtod izvira pregovor. 3. med. παῖδα μ' ὠνομάζετο imenoval me je svojega sina.

ὀπᾱδέω, ep. ion. ὀπηδέω 1. spremljam, grem s kom, sledim komu (μετά) τινι; pren. τόξα μοι ὀπηδεῖ so moji spremljevalci. 2. bivam v kom, podeljen sem komu, ἐκ Διὸς τιμὴ ὀπηδεῖ ὑμῖν Zevs vam je podelil čast.

ὄπι-σθε(ν), ep. tudi ὄπι-θε(ν) [Et. lat. ob, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. ἐπί] I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad(aj), za hrbtom, οἱ ὄπιθεν λόγοι sledeče (naslednje) knjige, καταλείπω ostavljam, zapuščam, μένω zaostajam, ποιοῦμαι ποταμόν ὄπισθεν postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom = krijem (četam) hrbet z reko; pren. ἔθνη ὄπισθεν ποιοῦμαι podvržem si; τοὺς ὄπισθεν εἰς τὸ πρόσθεν ἄγω dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ὄπισθεν γίγνομαι pridem za hrbet, οἱ ὄπισθεν kar je zadaj, zadnji deli, ἐκ τοῦ ὄπισθεν od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbodoče. II. praep. z gen.: za τῆς θύρης, δίφρου ὄπισθεν; pren. οὕτω χρὴ διὰ στέρνων ἔχειν γνώμης πατρώας πάντ' ὄπισθεν ἑστάναι treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo.