-
ἀνα-τίθημι 1. act. a) postavljam, zidam (svetišče), posvečam, obešam (ἀνάθημα obljubljeni dar), žrtvujem; b) obkladam, nalagam, natovorim; met. pripisujem komu kaj ποιήσασθαι τὴν πυραμίδα, pridevam komu kaj, naprtim komu kaj; prepuščam, izročam, zaupam komu kaj (v oskrbo); c) odkladam, odmikam, oddaljujem τοῦ κατθανεῖν. 2. med. a) nalagam svoje stvari (zase); jemljem nazaj (svoje besede), izpreminjam (svoje mnenje), πάντα izpreminjam, φίλους zametujem; b) NT razlagam, pripovedujem.
-
ἀνα-τῑμάω ion. zvišam ceno, podražim.
-
ἀνα-τινάσσω kvišku mečem, vihtim.
-
ἀνα-τλῆναι [pt. -τλάς, ind. aor. ἀνέτλην, fut. -τλήσομαι] pretrpim, prenesem, vztrajam.
-
ἀνα-τρέπω, poet. ἀν-τρέπω [pf. -τέτροφα, -τέτραφα, med. aor. ἀνετράπετο] 1. act. a) prevračam, prekucujem; razdevam, uničujem χαράν; b) poet. dramim, budim. 2. med. padam (zvrnem se) znak, prevrnem se, poginem; postanem truden.
-
ἀνα-τρέφω [fut. ἀναθρέψω] krmim, vzrejam, vzgajam, gojim; φρόνημα ojačujem, oživljam pogum, φιλοτιμίαν podžigam, netim.
-
ἀνα-τρέχω [pf. ep. ἀναδέδρομα] 1. tečem, hitim kvišku, dvigam se, rastem kvišku; ἀνέδραμον vzgnal sem; skočim, dirjam navzgor, vzdigujem se πέτρη; bruham, brizgnem iz ἐγκέφαλος; σμώδιγγες naraščam, otekam. 2. tečem nazaj, umikam se naglo.
-
ἀνα-τρῑ́βω starem, zmanem.
-
ἀνα-φαίνω [aor. ἀνέφηνα, NT ἀνέφᾱνα] 1. act. a) storim, da se kaj zasveti, netim, kurim; b) razodevam, pokazujem, naznanjam, (pri)javljam; ἐπεσβολίας drzno besedičim, Ὀδυσσέα izdam, da je O. (med Trojanci); ἀναφαίνει ἐκφὺς δράκοντας kaže, da izhaja iz zmaja; ἀναφανῶ σε ὀνομάζειν oznaniti hočem, da te morajo tako imenovati. 2. pf. ἀναπέφηνα in pass. a) prikazujem se iznova na površje, pritekam iznova (izpod zemlje), pokažem se, nastopim NT; s pt. očividno je, da; b) NT ἀναφανέντες ko smo zagledali.
-
ἀνα-φέρω [fut. ἀνοίσω, aor. ἀνήνεγκον, ion. ἀνένεικα, ion. inf. ἀνῷσαι, ἀνοῖσαι, pf. ἀνενήνοχα, aor. pass. ἀνηνέχθην, ion. ἀνηνείχθην], ion. ἀνα-φορέω I. act. 1. trans. a) vznašam, prinašam gori ἐξ Ἀίδαο, παρὰ βασιλέα k perz. kralju (od morja v notranjo deželo); θυσίας žrtvujem, prinašam daritve; κώπας vzdigujem; ὑσσούς kvišku držim, ἔκ τινος odvračam od česa; πόλιν ἐκ πονηρῶν πραγμάτων dvigam, spravljam (iz slabega stanja) na noge; στεναγμούς vzdihujem; b) vodim, peljem nazaj, sklicujem se na εἰς ἀξιόχρεων λέγοντα; γένος ἐς izvajam iz; pripisujem, dolžim, kažem na, podtikam, obešam komu kaj, ἔς τινά τι prepuščam reševanje česa komu; poročam, javljam θεοπρόπια; predlagam, nasvetujem εἰς τὸ κοινόν; τινός spominjam se; c) prenašam, jemljem nase ἄχθος, ἁμαρτίας. 2. intr. a) vzdigujem se ψάμμος; oddahnem se; b) vodim, peljem, držim (o potu). II. med. odnašam svoje stvari; (globoko) vzdihnem; popravim se, okrevam, opomorem si.
-
ἀνα-φεύγω 1. bežim gori ali nazaj, ubežim, uidem, rešim se. 2. spoznajo me za nedolžnega, oprostijo me kazni.
-
ἀνα-φλέγω vnemam; pass. vnamem se, razgrejem se, postanem vroč.
-
ἀνα-φλύω ep. zavrem, vzkipim.
-
ἀνα-φορέω ion. = ἀνα-φέρω.
-
ἀνα-φράζομαι d. m. ep. [opt. aor. ἀμφράσσαιτο] zopet spoznam, prepoznam.
-
ἀνα-φρονέω spametujem se, k zavesti pridem.
-
ἀνα-φῡ́ρω ion. zmešam, omadežujem; αἵματι ἀναπεφυρμένος okrvavljen.
-
ἀνα-φῡσάω kvišku piham, mečem iz, izbruham, napihujem; med. napihujem se, sem prevzeten.
-
ἀνα-φύω [trans. -φύσω, -έφυσα, intr. fut. ἀναφύσομαι, aor. ἀνέφυν, pf. ἀναπέφυκα] 1. act. storim, povzročim, da nastane, raste πλῆθος συκοφαντῶν. 2. intr. in med. (zopet) vzrastem, narastem; nastanem δίκαι.
-
ἀνα-φωνέω glasno zakličem, vzkliknem, razglasim.