Franja

συν-αντάω in med. [impf. du. ep. συναντήτην] 1. sestajam se s kom, srečam koga, pridem komu nasproti, naletim na koga τινί NT. 2. zadene me, prigodi se mi kaj NT act. ap. 20, 22.

συν-αποβαίνω hodim (izkrcam se) na suho, τινί s kom vred.

συν-άπτω A act. I. trans. 1. spenjam, spajam, zvezujem ἄκρα, zavozlam, sklepam κύκλον; στόμα poljubljam, χεῖρα podajam roko, χεῖρε ἐν βρόχοις vklepam. 2. pren. a) združujem, sprijaznim, κηδείαν τινί stopim v sorodstvo s kom, κακά τινι naklanjam, pošiljam komu nesrečo, γάμον sklepam, δύ' ἐξ ἑνὸς κακώ napravljam, ἐς βλάβην zapletam v; b) πόλεμον, μάχην τινί, πρός τινα začenjam bitko (boj), spoprimem se, νεῖκος vnemam, τινάς vzpodbujam na vojsko; c) λόγοισι pogovarjam se, začenjam pogovor, posvetujem se; d) ὄναρ ἐς φίλους nanašam na prijatelje. II. intr. 1. a) dotikam se, mejim na, držim se česa, nahajam se pri kom λύπη; b) spajam se, zedinjam se, bližam se, εἰς χορεύματα družim se v kolu. 2. udarim se s kom, spopadem se s kom. B med. I. 1. zvezujem (spajam) kaj svojega, κῆδος θυγατρός udajam hčer, omožim jo. 2. pt. pf. pass. συνημμένος spojen, združen τινί.

συν-αρτάω 1. act. družim, vežem γένος(sc. ἐμὸν τῷ βασιλέως γένει). 2. pass. pf. obvisim na čem, zatikam se na kaj περί τι, κατ' ἀνάγκην v stiski.

σύν-δειπνος 2 (δειπνέω) soobedujoč; subst. ὁ soobedovalec, gost, σύνδειπνον ποιοῦμαί τινα povabim koga na obed.

συν-διαβαίνω grem (peljem se) s kom vred (τινί) na drugo stran, preskočim, prebredem s kom kaj.

συν-ειλέω stiskam skupaj, zganjam, εἰς ἔλαττον zganjam na ozek prostor.

σύν-ειμι¹ (εἰμί) 1. sem (živim) s kom skupaj, sem v njegovi družbi, ὀιζυῖ doživim nesrečo, sem nesrečen, νόσῳ = νοσέω, κακοῖς πολλοῖς sem nesrečen, ὅτῳ τὸ μὴ καλὸν ξύνεστι kdor se druži s krivico, kdor se vda krivici, γάμοι gl. εὑρίσκω; ἆται ἀεὶ ξυνοῦσαι κλονέουσι τόνδε neprestano ga vznemirjajo nesreče, ki nikoli ne počivajo; ὁ ξυνὼν χρόνος dolga vrsta mojih let; pos. a) občujem s kom, družim se s kom, obiskujem koga τινί, οἰκείως τινί, μετά τινος; b) o občevanju med učitelji in učenci: οἱ συνόντες prijatelji, tovariši, pristaši, družabniki, učenci; c) o zakonu: živim s kom ali pri kom; d) živim sam zase ἐμαυτῷ; e) ἵπποις redim konje, imam s konji opraviti. 2. stojim komu na strani, svetujem, pomagam komu; pogajam se s kom (Tuk. 4, 83).

σύν-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. συνίτην, 3 pl. ξύνισαν] 1. skupaj pridem, shajam se, snidem se, zberem se, združim se εἰς τὸν Ἰσθμόν, sestanem se na enem mestu, εἰς ταὐτὸν τῶν νόμων zedinim se v čem, ξύνοδον σύνειμι priredim sestanek (shod), σύνειμί τινι εἰς τὴν Θράσωνος οἰκίαν shajam se s kom v Trazonovi hiši, μόνος μόνῳ σύνειμί τινι posvetujem se s kom na samem (brez prič). 2. sovražno: spoprimem (spopadem) se s kom ἐς μέσον, ἐς τωὐτό, ξυνιουσῶν τῶν πόλεων ko sta hoteli začeti med seboj vojno. 3. o denarju: dohajam, dotekam ἀπό τινος.

συν-ελαύνω [gl. ἐλαύνω; ep. pr. inf. συνελαυνέμεν, aor. συνέλασσα] 1. trans. a) zganjam, znašam, gonim vkup, ὀδόντας stiskam zobe; b) dražim, ščuvam na boj θεοὺς ἔριδι; c) pritiskam, priganjam, opominjam, εἰς εἰρήνην mirim; d) ἔγγιστα θανάτου spravljam v največjo (smrtno) nevarnost; pass. prihajam v nevarnost. 2. intr. trčim skupaj (sovražno), borim se, snidem se v boju, sprem se, spopadem se ἔριδι.

συν-έμπορος, ὁ, ἡ poet. potni tovariš, sopotnik, spremljevalec (na potu).

συν-εξορμάω 1. trans. hkrati priganjam, hrabrim koga k čemu. 2. intr. hkrati napadam, odrinem, odhajam skupno na koga.

συν-επαινέω 1. hkrati odobravam, pritrjujem, pri-, dovoljujem. 2. hvalim skupno s kom, pristajam na kaj τινά, τί.

συν-επερείδω hkrati upiram, naperjam, obračam kaj na kaj, ὑπόνοιάν τινι zvračam sumnjo na koga.

συν-επικουρέω prihajam na pomoč, odvračam skupno kaj od koga.

συν-επιστρατεύω grem skupno na boj (vojno) proti komu τινί.

συν-έπομαι med. 1. sledim skupno komu, spremljam ga, grem skupaj s kom τινί, μετά τινος. 2. pristajam na kaj, dam se prepričati.

συν-ήθης 2 (ἦθος) 1. kdor je navajen koga, znan komu, zaupen, prijeten, ljub komu; subst. ὁ prijatelj, (dober) znanec, zaupnik. 2. na-, privajen, običajen, navaden; τὸ σύνηθες kar je običajno, česar je kdo navajen, navada (= συνήθεια), enakost šeg.

σύν-θᾱκος 2 (θάκος) poet. pri kom sedeč, pridružen; subst. ὁ prisednik, tovariš, Ζηνὶ θρόνων stolujoč na prestolu poleg Zevsa.

συν-θέλω poet. hkrati želim, hočem isto, pristanem na kaj.