-
σκηνή, ἡ [Et. dor. σκᾱνᾱ, sor. σκιά] 1. šator, tabor, stanovanje, koča, svetišče, sveti šator NT. 2. oder, gledišče, τὰ ἀπὸ σκηνῆς pesmi, ki so se pele na odru. 3. hladnica, senčnica. 4. obed, pojedina. 5. baldahin, nebo (na vozu).
-
σκηνογραφία, ἡ slikanje (olepšanje) sten na odru, poslikane stene, dekoracija.
-
σκήπτω [fut. σκήψω, aor. ἔσκηψα, pf. ἔσκηφα, pass. pf. ἔσκημμαι, med. fut. σκήψομαι, aor. ἐσκηψάμην] I. act. 1. a) trans. opiram, naslanjam, podpiram; b) mečem (ščuvam) na koga βέλος, ἀλάστορα εἴς τινα; c) izgovarjam se. 2. intr. udarim, planem na koga, vderem. II. med. 1. opiram se, naslanjam se na τινί. 2. izgovarjam se τί, τὸ μὴ εἰδέναι češ, da ne vem, trdim kaj, opravičujem se πρός τινα, izgovarjam se na τινί.
-
σκῆψις, εως, ἡ (σκήπτω) izgovor, pretveza, razlog, vzrok, σκῆψιν ποιῶ izgovarjam se, σκῆψιν ποιοῦμαί τι jemljem kaj za izgovor, φόνον σκῆψις obdolžitev, σκῆψιν δείκνυμι, sklicujem se na kaj, σκῆψιν φέρω τινί opravičujem koga.
-
σκοπέω (σκοπός) [at. samo praes. in impf., ostali časi od σκέπτομαι] I. act. 1. gledam, ogledujem (se), uvidim, opazujem, prežim, motrim. 2. nameravam, gledam, mislim na kaj, skrbim za, oziram se, pazim na kaj. 3. preudarjam, premišljam, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi premišljam; σκοπέω ἐμαυτόν, μή varujem se NT; σκόπει, μή glej, da ne boš, varuj se τί, τινά. II. med. 1. premišljujem zase (pri sebi), preudarjam περί τινος. 2. vprašam, izprašujem, povprašujem εἰ. 3. = act.
-
σκοπή, ἡ σκοπιά, ἡ, ion. -ιή (σκοπός) 1. ozir(anje) = ogledovanje, motrenje, straženje, straža, σκοπιὴν ἔχω = σκοπιάζω stražim, stojim na straži. 2. stražni stolp, ogledovalnica, višina, stražišče, stražnica.
-
σκυδμαίνω ep. σκύζομαι (samo praes. in impf.) [Et. iz σκύδ-jομαι, kor. sqpid-, nejevoljen biti] jezim se, srdim se, sem nejevoljen, τινί na koga.
-
Σκυλάκη, ἡ mesto na Propontidi pri Kiziku.
-
Σόλοι, οἱ 1. pristanišče na severni obali Kipra. 2. mesto v Kilikiji.
-
Σπάρτωλος, ἡ mesto na Halkidiki (severno od Olinta).
-
σπονδή, ἡ 1. izliv pitne daritve, pas. čistega vina ali tudi mleka in olja, pitna daritev. 2. pl. s pitno daritvijo slovesno sklenjena zveza (pogodba, premirje, mir), σπονδὰς ποιοῦμαι izlivam pitno daritev komu na čast, sklepam pogodbo (zavezo), σπονδὰς ἐληλυθέναι da je pogodba potekla, εἰσέρχομαι εἰς τὰς σπονδάς pristopim k zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς εἰμι sem v zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς za časa pogodbe (premirja), πιστεύω τινὶ σπονδάς zaupam komu pri sklepanju pogodbe. 3. pogodbena listina εἴρηται ἐν ταῖς σπονδαῖς.
-
σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.
-
Στάγιρος, ἡ primorsko mesto na Halkidiki, rojstno mesto Aristotelovo; preb. Σταγιρῑ́της, ὁ.
-
στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.
-
στήλη, ἡ, dor. στᾱ́λᾱ (gl. στέλλω) 1. steber, stolp. 2. nagrobni kamen ali spomenik. 3. a) steber na koncu dirjališča (lat. meta), mejni steber, mejnik; b) spomenik; c) častni ali sramotni steber; d) steber, na katerem so bili vrezani zakoni; e) pogodba, ukrep, sklep.
-
στηλῑ́της, ου, ὁ čigar ime je bilo napisano na sramotni steber, osramočen.
-
στήμων, ονος, ὁ [Et. lat. stamen, inis, gl. ἵστημι] osnova (osnutek) na statvah.
-
στηρίζω (gl. στερεός) [fut. στηρίξω, aor. ἐστήριξα, pass. pf. ἐστήριγμαι, aor. ἐστηρίχθην; NT fut. στηρίσω] 1. act. trans. a) storim, da trdno stoji, podpiram, opiram ἴριδας, χάσμα; utrjujem, κάρη οὐρανῷ vzdigujem, dotikam se (segam z glavo do) neba; b) potrjujem, vzpodbujam, hrabrim τινά NT; c) πρόσωπον sklenem, nameravam NT. 2. act. intr. in med. trdno stojim, opiram se, naslanjam se NT; σχολᾷ počivam, ποσίν čvrsto (trdo) nastopam, ἐς τὴν καρδίαν (πόνος) stiska se polasti, prevzame srce; κακὸν κακῷ ἐστήρικτο zlo je na zlo pritiskalo, κῦμ' οὐρανῷ στηρίζον proti nebu se dvigajoč (do neba segajoč) val, κλέος οὐρανῷ στηρίζον slava, ki sega do neba, πρὸς οὐρανὸν ἐστήριξε φῶς πυρός dvignil se je (švignil je) proti nebu.
-
στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.
-
στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.