-
σκῦλον, τό (σκύλον) plen; pos. bojni plen, ubitemu sovražniku odvzeta oprava NT.
-
σκύταλον, τό palica, kij, bet.
-
σκῦτος, ους, τό [Et. sqeu-t- iz kor. sqeu-, pokriti; lat. ob-scurus (pokrit, temen), nem. Scheuer (stvn. skūra), Schuh (stvn. scuoh)] 1. koža, usnje, jermen. 2. pl. bič.
-
σκῡτοτομεῖον, τό (σκυτο-τόμος) črevljarnica.
-
σκῶμμα, ατος, τό (σκώπτω) šaljiva pesem ali beseda, šala, zasmeh(ovanje), posmeh, dovtip.
-
σμῆνος, ους, τό 1. roj, ulj, panj; čebelnjak. 2. množica, krdelo.
-
σός, σή, σόν [Et. iz τϝο-ς, τϝᾱ-, lat. tuus, tvoj, gl. σύ. – Obl. ep. gen. masc. σοῖο, pl. fem. σέων, ep. tudi τεός]. 1. tvoj. 2. a) ὁ σός tvoj sin (oče, soprog); b) ἡ σή tvoja žena; c) τὸ σόν, τὰ σά tvoja stvar, reč, korist, dolžnost, položaj, imetje. 3. obi. σὴ ποθή želja, hrepenenje po tebi.
-
σουδάριον, τό potni prt (ruta) NT.
-
Σούνιον, τό 1. jugovzhodni rt Atike. 2. kraj istega imena v Atiki.
-
σόφισμα, ατος, τό (σοφίζω) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje τῆς θεοῦ.
-
σοφός 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, τὸ σοφόν pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, vednost.
-
σπάραγμα, ατος, τό (σπαράσσω) poet. (raz)mesarjenje, odtrgan kos, raztrgano ali razmesarjeno truplo (mrlič).
-
σπάργανον, τό (nav. pl.) poet. plenice, povoji.
-
σπάρτον, τό vrv, konop(ec), motvoz.
-
σπάσμα, ατος, τό σπασμός ὁ (σπάω) trganje, krč.
-
σπάω [Et. lat. spatium, kor. spē(i), razširjati se. – Obl. fut. σπάσω, aor. ἔσπασα, pf. ἔσπακα, pf. pass. ἔσπασμαι, aor. ἐσπάσθην, fut. σπασθήσομαι, adi. verb. σπαστός; ep. aor. σπάσα, med. pt. σπασσάμενος]. I. act. in pass. 1. vlečem, vlačim, potegnem, izderem ξίφος; izvinem, izpahnem μηρόν. 2. proč potegnem, odtrgam, (iz)pulim κόμην. 3. preslepim, prevaram πειθώ. 4. raztrgam, razmesarim. II. med. 1. potegnem zase, izderem svoj meč NT, ἐσπασμένος τὸ ξίφος z golim mečem. 2. vlečem k sebi ἔγχος, izpahnem si τὸν μηρόν.
-
σπειρίον, τό lahka (letna) obleka, plašč.
-
σπεῖρον, τό ep. 1. odeja, odelo, mrtvaški prt. 2. obleka, cape. 3. jadro.
-
σπέος, τό [gl. σπήλαιον; ep. σπεῖος, gen. σπέεος, σπείους, dat. σπέεϊ, σπῆι, σπήει, pl. σπέσσι, σπέεσι, σπήεσσι] votlina, jama, špilja, pečina.
-
σπέρμα, ατος, τό (σπείρω) 1. kar se vseje, seme, zrno; pren. kal, iskra πυρός. 2. kar je vsejano, setev; pren. otroci, sin, zarod, rod. 3. sejanje; pren. zakon, zakonski objem.