Franja

ῥιμφ-άρματος 2 (ἅρμα) poet. s hitrim vozom, φεύγοντες πώλοισιν ἢ ῥιμφαρμάτοις ἁμίλλαις bežeč na konjih ali vozeh, drvečih kakor za stavo.

ῥῑνόν, τό ῥῑνός, ὁ ep. [Et. iz wrī-no-s] 1. koža na človeškem telesu. 2. odrta koža, usnje. 3. ščit iz volovske kože βοῶν.

ῥινο-τόρος, ὁ (ῥινός, τείρω) ep. ki predira kože na ščitu ali ščit.

ῥῑ́πτω, ῥῑπτέω [Et. iz ϝρῑπ-jω, iz kor. wri-p-, gl. ῥάβδος. – Obl. fut. ῥίψω, aor. ἔρριψα, pf. ἔρριφα, pass. pf. ἔρριμμαι, aor. ἐρρίφθην, fut. ῥιφθήσομαι, adi. verb. ῥιπτός, ep. praes. 3 pl. ῥιπτεῦσι, aor. ῥῖψα, ajol. aor. pt. ῥίψαις; NT aor. ἔριψα, pf. pass. ἔριμμαι in ῥέριμμαι]. 1. a) mečem, lučam, treščim; b) doli prekucnem, strmoglavim, ἐμαυτόν doli se vržem, strmoglavim se, χθονί mečem na zemljo; c) κυσί mečem pred pse. 2. mečem iz česa, izvržem, ἐκ χθονός iztiram, izženem, ἐμαυτὸν ἐκ χθονός grem v prognanstvo, izpostavljam εἰς ἄβατον ὄρος, ἐμαυτὸν ῥιπτέω valjam se. 3. a) mečem proč, odmetavam, odlagam ὅπλα, οἴχεται πάντα ταῦτ' ἐρριμμένα vse to je minilo, je zavrženo; NT zanemarjam; b) ἀράς preklinjam, λόγους govorim; c) παρὰ τοὺς πόδας polagam pred noge.

ῥόπαλον, τό 1. kij, bat, (pastirska) palica. 2. trkalo (na vratih).

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

ῥόπτρον, τό (ῥέπω) 1. trkalo (na vratih). 2. kij, meč Δίκης Evr. Hip. 1172.

ῥῦμα, ατος, τό 1. (ἐρύω) tetiva, ἐκ τόξου ῥύματος kolikor doseže strel, za (na) streljaj (daleč). 2. (ῥύομαι) rešitev, zaščita, zavetje, obrana.

ῥώννῡμι [fut. ῥώσω, aor. ἔρρωσα, pass. pf. ἔρρωμαι, aor. ἐρρώσθην] 1. act. napravljam koga močnega, krepim, krepčam, jačim, osrčujem τὶ εὐανδρίᾳ. 2. pass. a) postanem močen, okrepim se, ojačim se; pf. ἐρρῶσθαι močen, mogočen, zdrav, krepek biti, ἔρρωσο bodi zdrav, z Bogom, zdravstvuj NT; ἐρρῶσθαί τινι λέγω poslovim se od koga, odslovim (ne maram se več z njim prerekati); b) odločen, srčen sem, poganjam se, trudim se (na vso moč) εἰς τὸν πόλεμον.

σάμαινα, ἡ samijska ladja, ki je imela na sprednjem krnu podobo merjasca.

Σάνη, ἡ mesto na Paleni v Trakiji.

σανίς, ίδος, ἡ [Et. iz idevr. twn̥-, gl. σαίνω] 1. a) deska NT, podnica, oder, zaboj; b) pisalna deščica. 2. pl. krila, vratnice δικλίδες. 3. kol, sramotni steber (na katerega so privezovali ali pribijali zločince).

Σαπαῖοι, οἱ trakijsko pleme na gori Pangaju.

Σάρτη, ἡ makedonsko mesto na jugu polotoka Sitonije.

Σάτραι, οἱ trakijsko pleme na gori Pangaju.

σειραῖος 3 poet. (tudi s ἵππος) ki je privezan na konopcu, ἵππος vnanji konj, ki ni vprežen v jarem, temuč gre zraven jarma.

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.

σημεῖον, τό 1. znamenje, znak, geslo, zastava, ἀπὸ σημείου na dano znamenje, ἔξω τῶν σημείων zunaj ograje (tabora), σημεῖα τίθεμαι obtaknem (meje mesta), napravljam načrt. 2. sled, usodno znamenje, čudež NT. 3. dokaz. 4. pečat βασιλέως.

Σηστός, ἡ mesto na trakijskem Herzonezu nasproti Abidu.