Franja

πρυμνήσια, τά vrvi, s katerimi se je privezala krma ladje na kopno.

πρυτανεῖον, τό, ion. πρυτανήιον 1. pritanej, mestna hiša, kjer so se zbirali in zborovali pritani; posvečena je bila Hestiji. V eni dvorani (θόλος) te zgradbe so se pogoščevali pritani in zaslužni državljani na državne stroške. 2. središče, ognjišče (države).

πρυτανεύω (πρύτανις) sem pritan, predsedujem v zboru, stojim na čelu česa, vodim, vladam, upravljam; pass. dam se voditi od koga παρά τινος.

πρῷρα, ἡ, ion. πρῴρη [Et. iz πρωϝαιρα, πρωϝαρjα, od prwo-s, prejšnji, slov. prvi] sprednji del, nos ali rilec ladje. – adv. πρῴραθεν na sprednjem krnu, s sprednjega krna.

πρωτεύω sem prvi, sem na prvem mestu, imam prednost, sem najboljši τινός, (ἔν) τινι v čem NT, παρά τινι pri kom.

πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).

πτερόν, τό [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. πέτομαι; slov. pero, nem. Feder (iz féthrō, idevr. petrā), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (= οἰωνός), polet, vodstvo, πιστὸν ἐξ ὑμῶν πτερόν zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo.

πτέρυξ, υγος, ἡ (πτερόν) 1. pero, perot(nica), krilo. 2. spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu, ki so bili gibljivi, da niso ovirali hoje. 3. mečeva ostrina, rez κοπίδος. 4. pren. γόων (neoviran) tek tarnanja (žalovanja).

πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.

Πτῷον, τό Apolonovo svetišče na gori Πτῷον v Bojotiji.

πυγμαῖος 3 ep. ion. palec dolg, dlan visok, ἀνήρ palček; odtod Πυγμαῖοι ἄνδρες ime bajnega pritlikavega naroda na jugu.

πυκάζω [fut. πυκάσω, aor. ep. πύκασα, pf. pass. πεπύκασμαι, aor. pass. ἐπυκάσθην] ep. ion. poet. 1. zgostim, stisnem, dobro zaprem (hišo). 2. tesno zakrivam, pokrivam, zagrinjam, skrivam, odevam, zavijam, πυκασθείς na debelo zavit v volno. 3. oblagam, okujem χρυσῷ. 4. φρένας τινί objamem, obidem, prevzamem. 5. intr. zavijam se, ogrinjam se.

πυκνόω (πυκνός) zgostim, namestim, razpostavljam na gosto, stiskam, utrjujem.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

πωλέω [Et. nem. feil (stvn. fāli), slov. plen = dobitek. – Obl. fut. πωλήσω, ion. impf. πωλέεσκε] ponujam na prodaj, prodajam; z gen. pretii: πολλοῦ, πλείονος drago itd.

πώς, ion. κώς enkl. adv. a) nekako, na kakšen način, kakim potom, kakorkoli, sploh, ὧδέ πως tako nekako, οὐ πως οὐδέ nikakor, τεχνικῶς πως precej spretno; b) skoraj, takorekoč; c) slučajno, morda, pač, εἴ πως ako bi morda, nemara.

πῶς, ion. κῶς 1. vpraš. členica: kako, na kak način, zakaj ? Včasih izraža željo: πῶς ἂν θάνοιμι o da bi umrl; πῶς γάρ kako neki? elipt. gotovo ne, nikakor ne; πῶς δή; kako vendar to? πῶς οὐ kako ne bi, vsekakor. 2. v vzkliku: kako zelo! NT.

ῥαβδομαχία, ἡ borjenje z lesenimi palicami, boj na palice.

ῥάβδος, ἡ [Et. iz kor. wr̥b (sor. slov. vrba, lat. verber) ali wr̥p (sor. ῥαπίζω) kor. werp, pregniti, upogniti] 1. šiba, prot, palica NT a) čarodejna palica (Hermejeva, Kirkina in Atenina); b) protica; c) šiba (za bičanje) NT; d) vladarska palica, žezlo NT; e) kol, drog. 2. klinci na ščitu, prečke.

ῥάπτω [Et. iz wr̥p-jō, kor. werp, pregniti, upogniti. – Obl. fut. ῥάψω, aor. ἐρραψα, pf. pass. ἔρραμμαι, aor. pass. ἐρράφην, ep. aor. ῥάψα]. 1. šivam, sešijem, spajam, zlagam, všivam ἔν τινι; pass. sem všit ἔν τινι; b) snujem, napravljam, prizadevam κακά τινι; izmišljam, delam na kaj φόνον ἐπί τινι, μόρον τινί.