Franja

βιβάς, βιβάσθων, βιβῶν (od βίβημι, βιβάω) ep. pt. korakajoč, μακρὰ βιβάς z velikimi, mogočnimi koraki.

βοάω [fut. βοήσομαι, aor. ἐβόησα itd.; ep. pr. βοάᾳ, βοόωσι, pt. βοόων; ep. ion. fut. βώσομαι, aor. ἔβωσα, ἐβωσάμην, ἐβώσθην, pf. pt. βεβωμένος] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, κῦμα ποτὶ χέρσον pljuskam ob; μέγα, μακρά glasno, na daleč; μέλος oglasim se z, zapojem. 2. trans. a) glasno pokličem, opevam, slavim τινά, πρός τινα vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem βοηθεῖν, μὴ θεῖν.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

βοιωτιάζω govorim v bojotskem narečju, držim z Bojočani.

βορέας, ου, ὁ, ion. βορέης, έαο, έω, skrč. βορρᾶς, ion. βορρῆς [Et. ὑπερβόρεος "onstran gora", severno, βορέας "veter z gora", severni veter, sor. slov. gora] 1. sever (veter); burja. 2. sever (stran sveta). 3. Βορέας sin Astreje, bog severa.

βου-κέρως, ων, gen. -ω (κέρας) ion. z volovskimi rogovi.

βούλομαι d. p. [Et. iz βόλσομαι, kor. g^wel. – Obl. fut. βουλήσομαι, aor. ἐβουλήθην, pf. βεβούλημαι, ep. tudi βόλομαι] 1. a) hočem, želim, zahtevam, ὁ βουλόμενος kdor hoče, kdorkoli, vsak, ki hoče (= ὃς βούλει); βούλει φράσω ali ti naj povem? εἰ βούλει če ti je všeč, po godu, nadalje, potem; βουλομένῳ μοί ἐστί τι všeč, po godu mi je, hočem; μὴ βουλόμενος proti volji, nerad; b) sklenem, nameravam, τί βουλόμενος s kakšnim namenom? βουλόμενος z inf.: z namenom, da bi; c) namenim komu kaj τί τινι; τὸ βουλόμενον sklep, namera; pri stvareh: pomenjam, τί τοῦτο βούλεται; kaj to pomeni? ὁ νόμος βούλεται zakon veleva. 2. rajši hočem kakor (s πολύ in μᾶλλον), bolj cenim.

βού-πρῳρος 2 (πρῳρα) poet. z volovsko glavo, bikoglav.

βραδῡ́νω (βραδύς) [βραδυνῶ, ἐβράδῡνα, ἐβεβραδύκειν] 1. trans. zavlečem, mudim, odlašam. 2. intr. obotavljam se, mudim se, kesnim, τῆς ἐπαγγελίας odlašam z obljubo NT.

βρῑ́θω [impf. βρῖθον, fut. βρίσω, ep. inf. βρισέμεν, aor. ἔβρῑσα, pf. βέβρῑθα] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem ὑπὸ λαίλαπι, šibim se pod, obložen sem s čim τινί, τινός. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, τινί s čim; nagibljem se na kaj; napadem z vso silo ἐπί τι; pt. pf. težek, nadležen ἔρις.

βρῡ́χω [Et. slov. grizem, gristi (strslov. grysti)] poet. NT škripljem z (zobmi).

Βυβασσία χερρόνησος, ἡ zemeljska ožina v Kariji z mestom Βυβασσός, ἡ.

βυρσό-τονος 2 (βύρσα, τείνω) z usnjem prevlečen, κύκλωμα bobnica, pavka.

γάλα, ακτος, τό [Et. lat. lac (starejše lacte), lactis iz glact-] mleko; NT γάλα τινὰ ποτίζω napajam koga z mlekom (= učim koga začetne resnice sv. vere).

γαλακτο-πότης, ου, ὁ (πίνω) ion. kdor pije mleko, kdor se živi z mlekom ali živi od mleka.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

γαμψ-ῶνυξ, υχος, ὁ, ἡ (ὄνυξ) ep. poet. z zakrivljenimi kremplji, krivokrempljat.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

Γάργαρον, τό južni vrh Ide z Zevsovim svetiščem.

γεννάω (γέννα) 1. rodim, zaplodim, obrodim, donašam; NT tudi o materi: rodim; οἱ γεννήσαντες roditelji; σῶμα μέγα γεννᾶν biti zelo velike rasti (hrust); λόγους καλούς τινα oplodim z lepimi besedami. 2. pass. rodim se, nastanem.