Franja

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

σημεῖον, τό 1. znamenje, znak, geslo, zastava, ἀπὸ σημείου na dano znamenje, ἔξω τῶν σημείων zunaj ograje (tabora), σημεῖα τίθεμαι obtaknem (meje mesta), napravljam načrt. 2. sled, usodno znamenje, čudež NT. 3. dokaz. 4. pečat βασιλέως.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

σκηνή, ἡ [Et. dor. σκᾱνᾱ, sor. σκιά] 1. šator, tabor, stanovanje, koča, svetišče, sveti šator NT. 2. oder, gledišče, τὰ ἀπὸ σκηνῆς pesmi, ki so se pele na odru. 3. hladnica, senčnica. 4. obed, pojedina. 5. baldahin, nebo (na vozu).

σκοπός, ὁ (σκέπτομαι) 1. a) ogleda, oglednik, ogleduh; b) paznik, čuvaj, stražar; glasnik. 2. cilj, kraj, kamor se strelja, namen, namera, smoter, ἀπὸ σκοποῦ proti naši misli in nakani.

σκυλεύω (σκῦλον) vzamem ubitemu sovražniku bojno opravo, (o)plenim, (o)ropam, ugrabim τὶ ἀπό τινος.

σπαράσσω, at. -ττω in med. [Et. podaljš. kor. sperēg-, od s(ph)er(e)-, razklati, razdrobiti. – Obl. aor. ἐσπάραξα, aor. pass. ἐσπαράχθην]. 1. doli vlečem, vlačim, (raz)trgam, (raz)mesarim τὶ ἀπό τινος. 2. dražim, mučim, grdim.

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

σύγ-κειμαι d. m. 1. ležim (sem) s kom skupaj. 2. (pf. pass. od συντίθημι) a) sem (sestavljen) zložen, sestojim iz česa ἔκ τινος; b) sem spisan, napravljen, narejen, izmišljen; c) sem dogovorjen s kom τινί, πρός τινα, inf.; σύγκειταί τινι dogovorjeno je s kom, συγκειμένου σφι ker je bilo ž njimi dogovorjeno, pt. συγκείμενος dogovorjen, določen, τὸ συγκείμενον (in pl.) dogovorjen kraj, dogovorjeno, dogovor; κατὰ τὰ συγκείμενα, ἀπὸ ξυγκειμένου λόγου, ἐκ τῶν συγκειμένων po dogovoru.

σῡλάω, ep. σῡλεύω (σῦλον) [fut. συλήσω, ep. impf. du. συλήτην, 3 sg. σύλα] 1. jemljem proč, odvzemam, snemam τί τινος. 2. snemam, slačim τινὰ τεύχεα, oropam, oplenim, okradem, prevaram, oškodujem τινά τι, ἀπό τινος.

σύν-ειμι² (εἶμι) [ep. impf. συνίτην, 3 pl. ξύνισαν] 1. skupaj pridem, shajam se, snidem se, zberem se, združim se εἰς τὸν Ἰσθμόν, sestanem se na enem mestu, εἰς ταὐτὸν τῶν νόμων zedinim se v čem, ξύνοδον σύνειμι priredim sestanek (shod), σύνειμί τινι εἰς τὴν Θράσωνος οἰκίαν shajam se s kom v Trazonovi hiši, μόνος μόνῳ σύνειμί τινι posvetujem se s kom na samem (brez prič). 2. sovražno: spoprimem (spopadem) se s kom ἐς μέσον, ἐς τωὐτό, ξυνιουσῶν τῶν πόλεων ko sta hoteli začeti med seboj vojno. 3. o denarju: dohajam, dotekam ἀπό τινος.

σύνθημα, ατος, τό (συν-τίθημι) 1. sestava, znak, znamenje συμφορᾶς. 2. kar je dogovorjeno, pogodba, dogovor, dogovorjeno ali določeno znamenje, geslo, beseda, πιστ' ἀεὶ ξυνθήματα znak večne zveze, ἀπὸ (ἐκ) συνθήματος po dogovoru.

σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.

τἀπό = τὰ ἀπό.

ταὐτόματον = τὸ αὐτόματον ἀπὸ ταὐτομάτου iz lastnega nagiba, sam od sebe, slučajno.

τάχος, ους, τό ταχυτής ῆτος, ἡ (ταχύς) brzina, naglica, hitrost, ἀπὸ ποίου τάχους s kakšno hitrostjo, ὡς εἶχε τάχους kakor hitro je mogel. – adv. τάχος hitro, urno (= ἐν, σὺν τάχει, διὰ, μετὰ τάχους); πρὸς, κατὰ τάχος naglo, hitro, jadrno, ὅσον (ὅτι) τάχος kar najhitreje.

τῆλε [Et. ajol. πήλυι, sor. πάλαι, τέλος] adv. v daljavi, daleč, daleč od τινός, ἀπό, ἔκ τινος.