-
ἅπτω1 [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.
-
ἄ-πυστος 2 (πυθέσθαι) ep. poet. 1. act. kdor ni nič zvedel, brez poročila, neobveščen, nevešč μύθων. 2. pass. a) o komur se ni nič zvedelo, o komur ni duha ne sluha, ki je izginil brez duha in sluha; b) nerazumljiv, tih.
-
ἀρά, ἡ, ion. ἀρή, ep. ἀρειή 1. a) molitev, ἀρὴν ποιεῖσθαι moliti, prošnja, želja; b) kletev, prokletstvo. 2. osveta, poguba ἀμύνω; božja kazen θεῶν. 3. poet. boginja kletve in osvete, spremljevalka Erinij.
-
Ἀραβία, ἡ Arabija; adi. Ἀράβιος 3 in Ἀραβικός 3.
-
Ἄραδος, ἡ otok in mesto v Feniciji; preb. Ἀράδιος, ὁ.
-
ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.
-
ἀραίρηκα in sl. gl. αἱρέω.
-
ἄργματα, τά (ἀρχομαι) prvine (kosci darovanega mesa, ki so se najprej odrezali in bogovom žrtvovali).
-
ᾱ̓ργός2 3 in 2 (od ἀϝεργός) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, ῥῆμα prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestorjen, neobdelan γῆ, χώρα. – adv. ἀργῶς leno, mlačno.
-
Ἄρειος 2 in 3, ion. Ἀρήιος (tudi ἄρειος, ἀρήιος) Areju posvečen, bojevit, bojaželjen, junaški; Ἄρειος πάγος Arejev grič v Atenah, kjer je sodilo krvavo sodišče.
-
Ἀρι-άδνη, ἡ hči kralja Minoja na Kreti, ki jo je Tezej odpeljal in zapustil na Naksu, žena Dionizova.
-
ἀρί-γνωτος 2 in 3 (γιγνώσκω) ep. zelo poznaten, lahko poznaten, dobro (povsod) znan, zloglasen.
-
ἀρί-δηλος, ion. ἀρί-ζηλος 2 in 3 poet. ep. 1. prežaren, zelo svetel, sijajen, prejasen, očiten, izvrsten. 2. lahko poznaten, razločen, preglasen, prešinljiv φωνή.
-
Ἄριμα, τά -οι, οἱ dežela in narod v Kilikiji.
-
Ἀρίστ-ιππος, ὁ 1. Gorgijev učenec in Kirov prijatelj. 2. Sokratov učenec iz Kirene, ustanovitelj kirenejske filozofske šole.
-
Ἀρῑ́ων, ονος, ὁ slaven pevec in pesnik na Periandrovem dvoru v Korintu.
-
ἀρκύ-στατος 2 in 3 (ἄρκυς, ἵστημι) poet. ki omreži; τὸ ἀρκύστατον nastava, mreža, zanka.
-
Ἁρματοῦς, οῦντος, ὁ mesto in rt v Ajolidi.
-
Ἅρπαγος, ὁ Astijagov (in Darijev) vojskovodja.
-
ἁρπάζω [Et. iz sr̥pa-, kor. (s)rep, lat. ra-pio (iz kor. rep), gršk. iz srep, prim. še ἁρπαγή, ἅρπαξ. – Obl. fut. ἁρπάσομαι in άσω, ep. ἁρπάξω, aor. ἥρπασα, pf. ἥρπακα, pass. ἥρπασμαι, aor. ἡρπάσθην, ion. ἡρπάχθην]. 1. grabim, ugrabim, iztrgam, ropam, plenim, hitro pograbim kaj; μέσον τινά zgrabim koga okrog pasa. 2. hitro vzamem ali zasedem kaj ὄρος; πεῖραν ἐχθρῶν preprečim naklep sovražnikov.