-
δηναιός 3 ep. ki dolgo traja ali dolgo živi.
-
δια-βαδίζω grem skozi ali črez, preidem, prekoračim.
-
δια-βάλλω I. act. 1. vržem ali spravim črez, prenesem, prepeljem, prepeljem se, prebredem εἴς τι; pretaknem, vtaknem v kaj διὰ τοῦ ῥυμοῦ. 2. spravim narazen a) razdvojim, razdružim, razprem; pf. pass. διαβέβλημαί τινι sem razprt s kom, zasovražen komu, sovražim koga; b) prerešetam koga, natolcujem, opravljam, obrekujem, dolžim, ponižujem τινὰ πρός τινα; c) slepim, varam; d) zametujem τί, τινά. II. med. a) malo veljam pri kom; b) ion. = act. varam.
-
διαβατήρια, ων, τά (sc. ἱερά) žrtva za srečno vožnjo, žrtva pred odhodom v vojsko ali pred prehodom črez reko.
-
δια-βλέπω 1. bistro ali srepo gledam, upiram pogled v koga εἰς, πρός τινα. 2. natančno ogledujem, vidim NT. 3. ogledujem se.
-
δια-βοάω 1. glasno kričim; διεβόων κατὰ σφᾶς αὐτούς kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. sem (postanem) znan ali slaven πρός τινα.
-
δι-άγω 1. a) peljem skozi ali črez, prepeljem kam στρατιήν; b) dovedem kam, ohranim τινά. 2. a) preživim, prebijem νύκτα, životarim, živim βίον, ἔτη; b) bivam, nahajam se v kakem stanju (z adv.), obotavljam se; c) s pt. = neprestano: σιωπῶν neprestano molčim, ἐλπίδας λέγων neprestano vzbujam nade, διάγω ἀνιαρὸς ὤν vedno sem žalosten. 3. vodim, ravnam, spremljam. 4. izvršujem.
-
δια-δέξιος 2 ion. zelo povoljen ali ugoden, veliko srečo obetajoč; διαδέξιον ποιέομαί τινα mislim, da pomenja kdo veliko srečo.
-
δια-δέω privežem čvrsto ali trdno.
-
διαδικασία, ἡ (δια-δικάζω) 1. razsodba, odločitev pravde, odlok. 2. pravda za predstvo (kjer stranka trdi, da ima do česa prej pravico nego nasprotna stranka, ali da je nasprotna stranka prej dolžna kaj storiti nego ona).
-
διαδοχή, ἡ (δια-δέχομαι) 1. prevzetje, nepretrgano nasledovanje, nasledstvo (v poveljstvu brodovja) νεώς. 2. nasledstvo v družini, nasledniki, potomci, zarod. 3. izmenjavanje, menjava (vojakov ali straže) διαδοχὴ τῇ φυλακῇ ἔρχεται; ἐκ διαδοχῆς ἀλλήλοις, κατὰ διαδοχήν izmenoma, menjaje se; κατὰ διαδοχὴν χρόνου v določenem redu.
-
διάδοχος 2 (δια-δέχομαι) ki prevzame kaj za ali po kom, ki komu nasleduje ali sledi τινός, τινί; subst. ὁ naslednik (v državni službi ali poveljstvu), namestnik, prejemnik, dedič, τινός v čem.
-
διαίρεσις, εως, ἡ (δι-αιρέω) 1. ločitev, (raz)delitev (plena ali denarja). 2. razlikovanje, razlika, razloček NT.
-
δι-ακρῑβόω 1. act. skrbno napravim, natančno preiščem ali razložim; dobro poznam τὰς τάξεις. 2. med. skrbno presodim, točno razložim. 3. pt. pf. pass. διηκριβωμένος (zelo) natančen, zelo skrben.
-
διακριτέος 3 (adi. verb. od διακρίνω) kar se mora odločiti ali razsoditi.
-
δια-μαρτῡ́ρομαι d. m. 1. kličem bogove in ljudi za priče, prisegam na kaj, zagotavljam. 2. rotim; nujno, silno prosim ali zahtevam. 3. NT pričam, izpričujem.
-
δια-μηχανάομαι d. m. pečam se s čim, izvršujem kaj neprestano, izumim, poskusim kaj, z inf. ali ὅπως.
-
δια-παιδαγωγέω vodim otroke (ali mlade ljudi), ravnam, upravljam; zabavam, kratkočasim πόλιν ἡδοναῖς.
-
δια-παιδεύομαι pass. sem popolnoma odgojen ali izučen.
-
δια-περάω grem skozi ali črez, prepeljem se, preplovem, prejadram.