Franja

αἰόλος 3 1. okreten, gibčen, uren, hiter; πόδας brzonog; ὄφεις zvijajoč se. 2. νύξ, svetel, jasen, zvezdnat; σάρξ, šaren, lisast, pisan.

ἁλτικός 3 (ἅλλομαι) spreten v skakanju, uren.

ἁμιλλητήρ, ῆρος, ὁ (ἁμιλλάομαι) poet. tekmujoč, hiter, uren, τρόχος ἡλίου tek solnca.

ἅμ-ιππος 2 uren (hiter) kakor konj Βορεάς; οἱ ἅ. lahko oboroženi pešci, razvrščeni med konjenike.

ἀργός¹ 3 ep. (gl. ἀργής) 1. bleščeč, blesteč, migljajoč, bel. 2. hiter, uren, brzonog (pes).

ἀρτί-πους, -πουν, οδος, ὁ, ἡ, ep. tudi ἀρτίπος močnih, zdravih nog, lahkih korakov, uren, hiter; pren. o pravem času, ravnokar došel.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

διερός² 3 (δίεμαι) ep. hiter, uren, ubežen.

δρομαῖος 3 in 2 δρομάς, άδος, ὁ, ἡ (τρέχω) poet. tekoč, hiter, uren, deroč, δρομαία βᾶσα v teku.

ἐλαφρός 3 [Et. iz (e)ln̥gwhró-s, sor. nem. Lunge, (ime odtod, ker so pljuča lažja od drugega drobovja; tudi rusko lëg-koje, pljuča), sor. ἐλαχύς] 1. hiter, uren, ročen, gibčen, okreten, čil, čvrst, krepak ἡλικία, lahkooborožen = lat. expeditus. 2. lahek (opp. βαρύς), nenadležen πόλεμος, neznaten, majhen, slab λύσσα; ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαί τι ne oziram (brigam) se mnogo na (za) kaj, οὐκ ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαι vzamem zares, ženem si k srcu. – adv. ἐλαφρῶς lahko, brez truda, spretno ὀρχεῖσθαι.

ἐπ-ᾱΐσσω, at. ἐπ-ᾴσσω, ττω [aor. pt. ep. ἐπαΐξας iter. ἐπαΐξασκε] 1. act. naskakujem, (pri)drevim za kom, napadam, zaganjam se, planem, vderem jo τινός, τινί, εἴς τι, τινά, τί, πάλιν hitim nazaj. 2. med. sem uren, hitro se kretam, zaletim se, zaženem se na τί, ἄεθλον planem v boj.

ἐπείγω [aor. ἤπειξα, fut. med. ἐπείξομαι, aor. pass. ἠπείχθην] 1. act. in pass. a) trans. α.) pritiskam, tiščim, težim, stiskam, zatiram τινά; β.) gonim, podim, ženem, silim, pospešujem τί; b) intr. hitim, žurim se, τὰ ἐπείγοντα nujni opravki. 2. med. a) pripodim se, pridrevim, privršim, hitim z inf., pt.; b) želim, hrepenim, poganjam se za τινός, περὶ νίκης, inf.; c) pospešim γάμον, πλοῦν, prenaglim (se) πᾶν πρῆγμα; part. ἐπειγόμενος: α.) uren, hiter; β.) želeč si, hrepeneč po Ἄρηος, ὁδοῖο.

ἐπίσταμαι [ἐπίστασαι, 3 pl. ἐπίστανται, cj. ἐπίστωμαι; impf. ἠπιστάμην, 2 sg. ἠπίστασο in ἠπίστω, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἠπιστήθην; ion. pr. ind. 2. s. ἐπίστεαι, 3 pl. ἐπιστέαται; cj. 3 pl. ἐπιστέωνται, impf. 3 pl. ἠπιστέατο (ἐπιστέατο)] d. p. 1. razumem, (po)znam, morem, sem vešč, sem zmožen z inf., τί, περί τινος, εἰ ἠπιστήθη μὴ πολυπρηγμονεῖν da je znal mirovati. 2. izvedel sem, vem, znano mi je kaj, Συριστί znam sirski, ᾆσμα poznam, znam na izust, s ὅτι, τοῦτο ὅτι, ὡς, acc. c. inf., pt. ἐσθλὸς ὢν ἐπίστασο vedi, da si se pokazal vrlega moža. 3. ion. mislim, menim, prepričan sem δόξῃ, ὅτι, ὡς, acc. c. inf., s pt. εὖ ἐπίστατο αὐτὸς σχήσων prepričan je bil, da bode sam imel. – pt. ἐπιστάμενος 3 vešč, razumen, previden, uren, spreten πόδες, τινί v čem; subst. ὁ veščak, izvedenec. – adv. ἐπισταμένως pametno, modro, razumno, spretno.

ἐσσυμένος 3 [pt. pf. pass. od σεύω] hiter, uren, buren, željen. – adv. ἐσσυμένως.

εὔ-ζωνος 2, ep. ἐύ-ζωνος (ζώνη) 1. o ženskah: lepo pre-, opasan, vitek. 2. o moških: dobro prepasan, hiter, uren, brdek, krepek. 3. lahko oborožen, brez prtljage, z majhno prtljago.

εὐ-ήρετμος 2 (ἐρετμόν) poet. z dobrimi vesli, ki dobro vesla, uren πλάτα.

ἐύ-σκαρθμος 2 (σκαίρω) ep. poskočen, uren, hiter ἵπποι.

ἐύ-στρεπτος 2, ἐυ-στρεφής 2 ἐύ-στροφος 2 (στρέφω) ep. 1. dobro spleten. 2. hiter, uren, okreten.

εὐ-χερής 2 [Et. εὐ + g'heres, sor. χείρ (= priročen). – comp. -χερέστερος] 1. s komer se da lahko ravnati, lahek, ἐν εὐχερεῖ τίθεμαί τι preziram, malo se zmenim za kaj. 2. a) uren, dobrosrčen, miren, potrpežljiv, postrežljiv; b) lahkomiseln, nestanoviten. – adv. -χερῶς lahko, mirno, hladnokrvno, lahkomiselno.

θοός 3 ep. in poet. (θέω) hiter, nagel, uren, jadrn, δαίς hitro pripravljen, νύξ ki hitro nastopi, θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ἕζομαι sedim na brzovozni veslarski klopi, νῆσοι (pri vožnji) hitro mimo bežeči; [drugi: v morje štrleči, ostri, rtasti].