Franja

ἀλλαχῇ, ἀλλαχοῦ (ἄλλος) adv. drugje, drugam; ἄλλοτε ἀλλαχῇ sedaj tukaj (sem) – sedaj tam (tja).

ἄλλῃ adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.

ἄλλο-θεν adv. od drugod, iz druge dežele; ἄλλοθεν ἄλλος odtod in od ondod, od raznih strani; vsak s svojega mesta, (eden od tukaj, drugi od tam); ἄ. ποθέν od nekod drugod; ἄ. οὐδαμόθεν iz nobenega drugega kraja; ἄ. ὁποθενοῦν iz katerega koli drugega kraja.

ἄλλο-τε adv. drugikrat, drugipot, v nekem drugem slučaju, prej enkrat; ἄ. ἄλλῃ sedaj sem (tukaj) – sedaj tja (tam); ἄ. μὲν – ἄ. δέ sedaj – sedaj; ἄλλοτε – τότε δέ sicer – tedaj pa; ἄλλοτε καὶ ἄλλοτε včasih, zdaj pa zdaj.

ἄπ-ειμι¹ [εἰμί; inf. ἀπεῖναι, ep. cj. praes. ἀπέῃσι, impf. ἀπέην, 3. pl. ἄπεσαν, fut. ἀπέσσομαι in ἀπεσσεῖται] nisem navzoč, sem odsoten, manjkam, nisem tukaj, (ἀπό) τινος daleč sem od, nimam; λόγου ne udeležujem se govora; οἵ τ' ὄντες, οἵ τ' ἀπόντες navzoči in nenavzoči = vsi skupaj, τὰς οὔσας … καὶ τὰς ἀπούσας ἐλπίδας vse skupaj.

αὐτό-θεν adv. 1. kraj. z ravno istega mesta, odtod, odondod, od tukaj, ἐξ ἕδρης kar (koj) s svojih sedežev; pogosto = odondod, kjer se nahaja govornik. 2. časovno na mah, takoj. 3. brez ovinkov, naravnost; zato.

αὐτό-θι adv. ep. na licu mesta, na istem mestu, tam, tukaj (v našem mestu).

αὐτοῦ adv. na licu mesta, na istem mestu, tukaj, tu, tam.

δεῦρο, ep. δεύρω, v pl. ep. poet. δεῦτε; adv. I. krajevno: 1. a) pri glagolih premikanja sem, semkaj, sem-le; δεῦρ' ἴθι pojdi sem; δεῦτ' ἴομεν; b) pri glagolih mirovanja: tukaj, δεῦρο πάρεστι ὅδε prišel je semkaj in je sedaj tukaj; μέχρι δεῦρο τοῦ λόγου do te točke govora; καί μοι δεῦρο εἰπέ hajdi (pridi sem in) povej! 2. dalje pomeni navadno izpodbujanje hajdi (-iva, -ita, -imo, -ite), na noge, no, nuj (-va, -te). II. časovno: doslej, dosedaj.

ἐκεῖνος, η, ο, ion. in poet. κεῖνος [Et. κε (gl. ἐκεῖ) + ενος, zaimek eno-ono, slov. oni, ona, ono], κἀκεῖνος (= καὶ ἐκεῖνος) pron. dem. 1. lat. ille a) oni, tisti; οἱ ἐκεῖνοι pokojniki; b) = αὐτός; c) oni znani ali slavni; d) = ἐκεῖ: Ἶρος ἐκεῖνος ἧσται tam sedi I. 2. v zvezi z drugimi zaimki: οὗτος ἐκεῖνος ravno ta, to je oni, τοῦτ' ἐκεῖνο to je ono. – adv. μετ' ἐκεῖνα nato, potem, zatem, τὸ ἀπ' ἐκείνου od tukaj, ἐκείνῃ, ep. κείνῃ tam, na oni način, ἐκείνως na oni, na sledeči način.

ἔνθα adv. [Et. od pronom. debla eno-] 1. krajevno: a) demonstr.: α.) tam, tu, tamkaj, tukaj; β.) sem(kaj), tja(kaj), ἔνθα μὲν – ἔνθα δέ tu – tam; ἔνθα καὶ ἔνθα tu in tam, zdaj tu – zdaj tam, od vseh strani, ἔνθα δή tu torej; b) α.) relat. kjer, kamor; β.) pri glagolih premikanja: tja – kjer, odkoder. 2. časovno: takrat, tedaj, nato, kadar.

ἔνθεν adv. 1. o kraju: a) demonstr. od tukaj, odtod, odondod, ἔνθεν καὶ ἔνθεν od tu in tam, od obeh strani, ἔνθεν κἄνθεν od vseh strani, ἔνθεν μὲν – ἔνθεν δέ s te – z one strani, na tej – na oni strani; b) relat. odkoder. 2. časovno: od sedaj, nato, zatem. 3. vzročno: radi tega, zato.

ἐνθέν-δε adv. 1. krajevno: od tukaj, ὁ ἐνθένδε tukajšnji. 2. časovno: od sedaj, nato, potem, τὸ ἐνθένδε, τοὐνθένδε, τἀνθένδε nadaljnje, ostalo, kar sledi. 3. vzročno: radi tega.

ἐνταυθοῖ adv. 1. sem(kaj), tukaj, ἐνταυθοῖ μὲν – ἐνταυθοῖ δέ sem – tja. 2. = ἐνταῦθα.

ἐπιτήδειος 3 in 2, ion. -εος 2 (ἐπιτηδές) 1. a) pripraven, sposoben, primeren, zmožen, spreten, ugoden, udoben, koristen, ἱερά ugoden, τινί, εἰς, πρός τι, z inf. χωρίον ἐνιππεύειν ἐπιτηδεώτατον zelo pripraven za konjištvo; παῖς τῷ πατρὶ ἐπιτήδειος ki je po očetovi volji, ἐνθαῦτα ὑμῖν ἐπιτήδεον οἰκέειν koristno je za nas, tukaj stanovati; b) ki kaj zasluži, vreden, τὸν ἐπιτήδειον ἔπαιεν ki je zaslužil (sc. παίεσθαι), ἐπιτήδειος εἶ ἐνδυστυχῆσαι zaslužiš zaradi imena, da si nesrečen, ἐπιτήδειος τοῦτο παθεῖν; c) potreben, τὰ ἐπιτήδεια potrebščine, živež, živila. 2. pripravljen, naklonjen, voljan, vdan; subst. ὁ prijatelj, pristaš, učenec, rojak. – adv. -είως, ion. -έως.

ἕως², ep. ἧος, εἷος, εἵως [Et. iz stgršk. ἇϝος iz relat. debla jo + obrazilo wos] 1. časovni veznik a) da izraža istodobno dejanje: dokler, med tem ko z ind. ali cj. in ἄν; b) da uvaja dejanje, ki napoveduje konec prejšnjega: dokler ne (bi) z ind., cj. (in ἄν) ali opt.; c) da izraža namero: da bi. 2. adv. a) čas.: nekaj časa nav. z μέν; b) z gen. pri števnikih: do ἕως ἑπτάκις do sedemkrat, ἕως οὗ = ἕως dokler ne NT; c) s predl. ἕως ἐπί τι NT; z adv. ἕως ὧδε do tukaj NT, ἕως αὔριον do jutri.

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

θαυμάζω [fut. θαυμάσομαι, aor. ἐθαύμασα, pl. τεθαύμακα, -ασμαι, pass. aor. ἐθαυμάσθην, fut. θαυμασθήσομαι, ep. fut. θαυμάσσομαι, iter. impf. θαυμάζεσκον, NT fut. in aor. pass. v med. pomenu], ion. θωμάζω 1. a) strmim, čudim se; občudujem, zelo cenim, spoštujem, τινά, τί koga (kaj); τινά τινος koga zaradi česa, τινά ἐπί τινι, διά τι; občudujem kaj na kom τί τινος, tudi z εἰ, ὅτι, ὡς, ὅπως; v pass. s pt. θαυμάζομαι ποιῶν τι = čudijo se mi, da delam, μὴ παρὼν θαυμάζεται čudim se, da ga še ni tukaj; b) vprašam začuden, strmeč občudujem, ne morem doumeti. 2. želim (hočem) izvedeti, radoveden sem ὅστις ἔσται.

ἰδού adv. (m. ἰδοῦ od εἶδον) 1. poglej(te) NT. 2. na(te), vzemite, tukaj!

μέχρι, μέχρις [Et. iz meg' hr-] 1. adv. do, μέχρι ἐνταῦθα, μέχρι δεῦρο do tukaj; pogosto s predlogi μέχρι πρός, εἰς, ἐπί τι. 2. praep. z gen. do, tja do, μέχρι θαλάσσης, μέχρι οὗ do tja, kjer, μέχρι τούτου ali τούτων do tedaj, tako dolgo, τέο μέχρι; kako dolgo? μέχρι ἐμεῦ do mojega časa, μέχρι του nekaj časa; μέχρι τοῦ δικαίου v mejah pravičnosti = kolikor je pravično, μέχρι τῆς ἐκείνου ζόης dokler bo živel = celo njegovo življenje, μέχρι ὅσου kako dolgo, doklej. 3. veznik dokler (ne), lat. donec, quamdiu; pogosto μέχρι οὗ (= ἕως) dokler ne; a) z ind. μέχρι σκότος ἐγένετο; b) s cj. in ἄν: μέχρι δ' ἂν ἐγὼ ἥκω, αἱ σπονδαὶ μενόντων; pri Her. 4, 119 stoji tudi sam konj.