Franja

ἀνδρ-αχθής 2 (ἄχθος) ep. moža težeč, za moža težek, velikanski χερμάδιον.

ἀντι-σηκόω 1. intr. sem enako težek, odtehtam. 2. trans. spravim v ravnotežje.

ἀργαλέος 3 [Et. po regresivni dissimil. ἀλγαλέος, gl. ἄλγος] ep. težaven, nadležen, težek, nemogoč; ἀργαλέος ἐστί težko je; gl. ἀντιφέρομαι.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βριαρός 3 ep. težek, trden, močen.

βρῑθύς, εῖα, ύ (βρίθω) ep. silno težek.

βρῑ́θω [impf. βρῖθον, fut. βρίσω, ep. inf. βρισέμεν, aor. ἔβρῑσα, pf. βέβρῑθα] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem ὑπὸ λαίλαπι, šibim se pod, obložen sem s čim τινί, τινός. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, τινί s čim; nagibljem se na kaj; napadem z vso silo ἐπί τι; pt. pf. težek, nadležen ἔρις.

δι-τάλαντος 2 dva talenta težek ali vreden.

δύσ-μαχος 2 (μάχομαι) kdor se težko premaga, nepremagljiv; težek.

δυσπορία, ἡ (δύσ-πορος) težavna pot, težek prehod, τοῦ ποταμοῦ čez reko; pl. nepristopni kraji.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

δυσ-χείρωμα, ατος, τό (χειρόομαι) poet. težek posel za koga τινί, nepremagljiv naval τινός.

δυσ-χερής 2 (χείρ) s komer je težko postopati ali ravnati 1. o stvareh: težaven, težek, nadležen, neugoden, neprijeten, zoprn, mučen, zvit λόγος, δυσχερὲς ποιοῦμαί τι, εἰ težko prenašam, smatram za nevarno, ako. 2. o osebah: nejevoljen, neprijazen, čemeren. – adv. δυσχερῶς ἔχω πρός τι mrzi mi kaj, nejevoljen sem.

ἐμ-βρῑθής 2 (βρίθω) 1. težek, tehten, jedrnat, trden, trpežen, čvrst. 2. pren. resen, važen φρόνημα.

ἐργώδης 2 (ἔργον in εἶδος) naporen, težaven, težek, nadležen.

πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.

παμ-μέγας 3 παμ-μεγέθης 2 (μέγεθος) zelo velik, velikanski, zelo težaven (težek), zelo važen.

παχύς 3 ep. [Et. idevr. bhn̥g'hú-s. – Obl. comp. παχύτερος in πάσσων, sup. παχύτατος in πάχιστος]. πάχετος 3 1. debel, rejen, mesnat, močen, težek, masten, obširen, trden, gost, αἷμα strjena kri; subst. ὁ mastnjak. 2. bogat, premožen, οἱ παχεῖς bogataši. 3. top(oglav), neumen, neotesan, zarobljen, sirov.

σφοδρός 3 (σφαδάζω) 1. hud, silen, strasten, močen, delaven, odločen, krepak, goreč, natančen. 2. o stvareh: težek. – adv. σφοδρῶς silno, zelo.

ταλαντιαῖος 3 talent težek ali vreden NT.