-
ἀγαυρός 3 (ἀγαυός) ion. 1. ponosen, prevzeten. 2. diven, krasen; sup. ἀγαυρότατα zelo sijajno, kar najsijajneje.
-
ἀγ-ήνωρ, ορος, ὁ, ἡ (ἄγαν, ἀνήρ) ep. možat, hraber, srčen, smel, ponosen, prevzeten – θυμὸς ἀγήνωρ prevzetnost.
-
ἀνα-φῡσάω kvišku piham, mečem iz, izbruham, napihujem; med. napihujem se, sem prevzeten.
-
ἀ-σελγής 2 razuzdan, razposajen, prevzeten, razsipen, nesramežljiv, pohoten.
-
ἀτασθάλλω ep. sem zloben, prevzeten, grešim samo pt. praes.
-
ἀτάσθαλος 2 ep. ion. prevzeten, hudoben, ohol, zločesten, predrzen, trmast, nepremišljen.
-
αὐθ-ᾱ́δης 2 [Et. αὐτοϝαδής, αὐτός, ἁδεῖν, ἁνδάνω] 1. predrzen, prevzeten, brezobziren. 2. svojevoljen, samovoljen, trmast.
-
αὐθαδίζομαι d. m. (αὐθ-άδης) sem samoljuben, prevzeten, (pre)drzen; pt. iz prevzetnosti.
-
γαυρόομαι (γαῦρος) pass. poet. prevzeten sem, baham se, veselja poskakujem (ἐπί) τινι.
-
δια-θρύπτω [pass. pf. διατέθρυμμαι, inf. διατεθρύφθαι, aor. διετρύφην] 1. razlomim, razbijem, zatrem. 2. oslabim, pomehkužim, razvadim koga, storim prevzetnega, ošabnega; pass. pomehkužim se, postanem prevzeten, ošaben, ponašam se s čim.
-
δικᾱνικός 3 1. ki pozna pravo, izveden v postavah (pravu); subst. ὁ odvetnik, pravoslovec, zagovornik, ἡ δικανική(sc. τέχνη) zagovorniška umetnost. 2. prevzeten, obširen, dolgočasen.
-
ἔντονος 2 (ἐν-τείνω) napet, hud, prevzeten, ošaben, nagel, vnet, silen, γνώμη mnenje, ki se vneto zagovarja.
-
ἐξ-υβρίζω sem, postanem prevzeten, vdam se prevzetnosti, ἐς τόδε prevzamem se, prevzetujem, grešim, upiram se, τάδ' ἐξυβρίζει govori tako prevzetno, tako zmerja.
-
ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.
-
ἐπι-γαυρόομαι pass. prevzeten, ponosen sem na kaj, sem razposajeno vesel česa τινί.
-
κατα-στρηνιάω postanem prevzeten nasproti komu τινός NT.
-
κατα-φρονέω 1. a) malo cenim, zaničujem, preziram τινός, τινά; ἐπί τινι radi česa, εἴς τι z ozirom na kaj, v čem, ne bojim se koga τινός; b) imam prevzetne misli o čem, ravnam prezirljivo, sem prevzeten. 2. ion. mislim na kaj τί, menim (z inf.).
-
λεωργός 2 poet. razuzdan, drzovit, prevzeten, zloben, hudoben.
-
μεγαλ-ᾱ́νωρ, ορος, ὁ, ἡ (ἀνήρ) dor. poet. = μεγαλ-ήνωρ možat, prevzeten, ohol.
-
μεγάλ-αυχος 2 (αὐχέω) bahav, ohol, prevzeten, napihnjen.