Franja

ἀ-γεννής 2 (γεννάω), neplemenit, nizkega rodu; pren. nizek, preprost, nepošten, nemožat, bojazljiv; adv. ἀγεννῶς bojazljivo, οὐκ ἀγ. pogumno, srčno.

ἄ-ιδρις (gen. ιος, εος) [Et. ἄ-Ϝιδρις, kor. vid, gl. εἶδον] ep. poet. nevešč, neuk, neveden, neizkušen, preprost, slaboumen.

ἄ-κομψος 2 poet. nezgovoren, preprost.

ἀ-λῑπᾰρής 2 (λιπαρός) poet. ki se ne sveti, brez lišpa, neozaljšan, preprost.

ἀμελέω (ἀμελής) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem τινός; opuščam, ne storim česa (z inf.) τοῦ ὀργίζεσθαι ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt. pf. ἠμελημένος navaden, preprost človek; adv. ἠμελημένως ἔχω sem (zanemarjen) slabo oblečen.

ἁπλοΐς, ίδος, ἡ ep. preprost, enoguben χλαῖνα, opp. διπλῆ in δίπλαξ.

ἁ-πλόος 3, skrč. ἁπλοῦς, ῆ, οῦν [comp. ἁπλούστερος, sup. -στατος] enojen, enostaven; preprost, naraven, prostodušen, odkritosrčen, odkrit, pošten, resničen; o potu: raven, kratek; NT prost, nepokvarjen, zdrav ὄμμα; τὸ ἁπλοῦν preproščina, odkritosrčnost, poštenost. – adv. ἁπλῶς enostavno, preprosto, sploh, vsekako, vobče, na kratko, odkrito.

ἀ-σύν(ξύν)θετος 2 (συν-τίθημι) 1. nesestavljen, preprost, enostaven. 2. nezanesljiv, nezvest. 3. NT verolomen.

ἄ-τεχνος 2 (τέχνη) brez umetnosti, neumeten, preprost. – adv. ἀτεχνῶς naravnost, povsem (kakor); docela, dodobra, vsekako; ἀτέχνως brez umetnosti, preprosto, nespretno.

ἀ-φελής 2 enostaven, preprost, brez pomisleka ἔφαγε.

ἀ-φυής 2 (φύω) brez nadarjenosti, nenadarjen, nesposoben za kaj, preprost; οὐκ ἀφυής nadarjen.

δημοτικός 3 (δημότης) 1. ljudstvu naklonjen, človekoljuben, demokratski, popularen. 2. nizkega rodu, preprost človek ἄνθρωπος; τὸ δημοτικόν preprosto ljudstvo, plebejci; γράμματα δημοτικά spisi v ljudskem narečju.

δημώδης 2 (δῆμος, εἶδος) naroden, splošno znan, preprost, navaden.

εὐ-ήθης 2 (ἦθος) dobrovoljen, iskren, preprost, pohleven, zaslepljen, nespameten, neumen; τὸ εὔηθες prostodušnost, preprostost, poštenost.

εὐ-τελής 2 (τελέω) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. – adv. -λῶς po ceni, brez velikih stroškov τρέφω.

ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

λιτός 3 gladek, preprost, prostodušen.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.