Franja

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἀνα-δίδωμι 1. tr. a) dajem, spravljam kvišku, na dan; storim, da priteče izpod tal πηγήν; pustim (storim), da vzraste, obrodi καρπόν, ὡραῖα; b) bljujem, mečem ogenj πῦρ; podelim ἐκ τῆς γῆς; ἐπιστολήν izročim NT; dajem nazaj; c) poročam, predlagam, ψῆφον dajem razdeliti glasovnice, dam glasovati. 2. intr. izviram, tečem kvišku iz tal.

ἀπ-άρχομαι d. m. začnem daritev, τρίχας odrežem dlako (daritvene živali, da jo vržem v ogenj in tako začnem daritev); darujem prvence.

ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.

αὔω¹, αὕω¹ ep. vžigam, palim, ἄλλοθεν prinašam ogenj od drugod.

ἐν-αύω [impf. ion. ἔναυον, inf. aor. ἐναῦσαι] prižigam πῦρ, puščam prižigati ogenj ob mojem ognju; med. prižigam si ogenj.

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

ἐπι-βρέμω 1. razpihujem (ogenj). 2. učinim, da se razlega.

ἐπι-θῡμιάω kadim, sipljem kadilo na ogenj.

Ἥφαιστος, ὁ ep. poet. 1. Zevsov in Herin sin, bog ognja. 2. poet. = ogenj – Ἡφαιστεῖον (ἱερόν) Hefajstovo svetišče.

μνημοσύνη, ἡ (μνήμων) spomin, skrb, misel na kaj, μνημοσύνη τις πυρὸς γενέσθω skrbimo za ogenj.

πευκήεις 3 poet. πεύκινος 3 poet. smrekov, Ἥφαιστος πευκήεις ogenj smolnic ali smrekovih plamenic, πεύκινον δάκρυ smola.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

πυρι-γόνος 2 ki napravlja ogenj, ognjeroden, ki daje ogenj.

πυρ-καϊά, ἡ, ep. -ϊή (καίω) 1. grmada, pogorišče. 2. ogenj, požar.

πύρ-πνοος 2, skrč. -πνους ki ogenj puha ali bruha, ognjen.

πυρπολέω 1. ohranjujem (stražni) ogenj, skrbim, da ogenj ne ugasne. 2. opustošim z ognjem.

πυρσός¹, ὁ (πῦρ) požar, (stražni) ogenj, plamenica, živ ogorek, ognjeno znamenje, stražniki, ki dajejo ponoči znamenja z ognjem.

πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.