Franja

ἀγχέ-μαχος 2 (ἄγχι, μάχομαι) iz bližine se boreč; ὁ ἀ. borilec iz bližine, ὅπλα orožje za boj iz bližine.

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

ἀνα-λαμβάνω [fut. ἀναλήψομαι, pass. pf. ἀνείλημμαι; aor. ἀνελήφθην] 1. act. a) sprejmem, vzamem v roke, primem, ὅπλα popadem, zgrabim, παιδίον vzamem v naročje; μουναρχίην jemljem nase samovlado; vzamem k sebi, povedem s seboj, dvignem, vzamem (s seboj) na ladjo; b) prejmem, dobim nazaj ἀρχήν; c) zopet začnem, poprimem λόγον; d) obnovim κατασκευάς, popravim τρῶμα, ἁμαρτίας; zopet postavim πόλιν, velim komu, da se naj odpočije τετρωμένους; e) osrčim, ohrabrim τὴν πόλιν ἐκ τῆς ἀθυμίας; ἐμαυτόν okrevam, okrepim se; f) pridobim za se δῆμόν τινι; g) oblečem (obleko), πρός τι zvežem z. 2. med. lotim se česa, prevzamem kaj, podvržem se čemu μάχην, κίνδυνον. 3. pass. vzdignem se (proti nebu), ἀνελήφθη bil je v nebo vzet NT.

ἀν-αρπάζω [aor. ἀνήρπασα, pt. ep. -αρπά-ξας] 1. act. u-, pograbim, popadem ὅπλα; izderem, poberem, ἔγχος; iztrgam, plenim, odvedem, μάχης ἄπο iz boja. 2. med. vlečem s seboj, odnesem s seboj, razrušim, uničim; poteptam.

ἀντ-αίρω, ion. ἀντ-αείρω [fut. ἀνταρῶ, aor. ἀντῆρα] 1. act. tr. vzdignem proti komu, dvignem v bran. 2. intr. postavim se, stopim proti, upiram se τινί. 3. med. χεῖρας dvigam roke na odpor ὅπλα τινί zgrabim orožje proti komu.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

ἀφ-αρπάζω [fut. ἀφαρπάσω, ep. -άξω] ep. poet. strgam, τί τινος kaj s česa; odtrgam ἄνθος; zgrabim, izvijem iz rok ὅπλα, oplenim χώραν.

γυμνητικός 3 ki je za lahkooboroženca, ὅπλα lahkooboroženčevo orožje (t. j. sulica, lok, prača, lahek, okrogel ščit).

δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.

ἐκ-μετρέω izmerim; med. izmerim sebi ὅπλα; χθόνα ἄστροις po zvezdah pot = prepotujem,.

ἐκ-φέρω [gl. φέρω, fut. med. ἐξοίσομαι tudi s pas. pom.] I. act. 1. tr. a) vun nesem, iznašam τί τινος in ἔκ τινος; α.) pokopljem σῶμα, τινά; β.) πόλεμον πρός τινα začnem vojsko s kom; γ.) odnesem, ugrabim; pridobim (bojno nagrado); δ.) odnašam (iz morja na breg), odvedem, pripeljem do konca βάσις σ' εὖ ἐκφέρει; b) rodim, pri-, donašam καρπόν; pren. πρός τινα spravim med ljudi ἐπὶ γέλωτι; c) razglasim, objavim, oznanim χρηστήριον εἴς τινα, λόγον izrečem, ὄνομα izgovorim; d) zapeljem, zavedem s pravega pota. 2. intr. a) odhitim, stečem naprej, izletim (iz ograje); b) končam se, minem ἄροτος; c) zvršim se, izpolnim se, uresničim se ἐς ὀρθόν; d) ἀτραπός pelje iz česa. II. med. 1. iznašam svoje stvari, γνώμην izrekam svoje mnenje, ὅπλα zbiram se v orožju, zgrabim orožje. 2. = act. odnesem, (pri)dobim nagrado, κλέος stečem si. III. pass. a) prodiram, da(je)m se zapeljati, πρὸς ὀργήν jeza me premaga; b) zanese me, dospem (iz morja na suho).

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.

ἐπι-φέρω [aor. ἐπήνεγκα, ion. ἐπένεικα] ἐπι-φορέω I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj γῆν, τὸ ἐναντίον τινί, σουδάρια ἐπί τινα pokladam na NT, ψῆφον glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, στέφανον τῷ νεκρῷ polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, αἰτίαν zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, τὴν ὀργήν jezim se NT, κρίσιν izrečem sodbo NT, χεῖράς τινι položim roko na, grdo ravnam, napadem, Ἄρηα, πόλεμόν τινι vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, ὅπλα τινί zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, ὑπερβολήν pomnožujem, δουλείαν, ἐλευθερίαν prinašam komu sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj τί τινι, μωρίην, μανίην τινί smatram za neumnega, ὀργάς τινι izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ψόγον karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. III. pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad τινί, θάλαττα morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam τινί. 2. pridem pozneje, sledim, τὰ ἐπιφερόμενα bodočnost, preteča nevarnost.

κατα-σκευάζω 1. act. a) pripravljam ὁδόν NT, opremljam, ἵππους εἰς ἱππέας za konjenike, ὄνους obložim, obtovorim, ναυμαχίαν pripravljam se za, Ἄντανδρον utrjujem, χώραν obdelujem, τινὰ ἐπὶ στρατιάν oborožujem, ὅπλα narejam, τριήρεις gradim; b) prirejam συνέδριον, (za)snujem, nabavljam, oskrbujem, postavljam, krasim ἱερά, βωμούς; δημοκρατίαν, πόλιν urejam; c) izmišljam; d) spravljam v položaj (οὕτω), pripravljam usodo. 2. med. a) pripravljam zase, urejam sebi, preskrbujem si, (z)gradim si, izvedem svojo namero πρᾶξιν, ὄνους obtovorim svoje osle, βιαίαν ἀρχήν osnujem si samosilno vlado, ἵππους oskrbim svoje konje s čim, λόγον ἐπί τι začenjam na kaj misliti; b) urejam si (svojo hišo), nastanim se, naselim se, udomim se, navadim se česa περί τινος; c) odlagam, odkladam (svojo prtljago); opp. ἀνασκευάζομαι.

κατα-τείνω (gl. τείνω; tudi v tmezi) 1. trans. a) napenjam, nategujem, doli vlečem ἡνία, ὅπλα (vrvi) odpenjam, zvijam; b) pritiskam, mučim; c) raztegujem, razpostavljam v dolgih vrstah, διώρυχας kopljem dolge jarke, δόλιχον τοῦ λόγου raztegujem govor, obširno govorim. 2. intr. a) napenjam se, trudim se; ne odneham; b) raztezam se, segam do ἐπί, εἴς τι, ταύτῃ.

κελεύω (κέλομαι) [aor. pass. ἐκελεύσθην, pf. κεκέλευσμαι, adi. verb. κελευστός, ep. inf. aor. κελευσέμεναι] 1. poganjam μάστιγι, velevam, zapovedujem, zahtevam, pozivam, priganjam, bodrim, opominjam τινί, τινά, τινί τι, τινά τι, inf.; pass. κελεύομαι zapoveduje mi kdo, τὸ κελευόμενον in pl. povelje, zapoved, κελευόμενος ποιῶ τι storim kaj na povelje. 2. (po)kličem, pozovem ἐπὶ τὰ ὅπλα, ἐπί τινα h komu. 3. predlagam, svetujem; prosim, želim; dovoljujem.

κῑνέω (gl. κίω) I. act. 1. a) trans. storim, da se kaj premakne, premikam ἀνδριάντα, ἐκ τοῦ τόπον z mesta NT, odpeljem, od-, preženem, (za)podim v beg ἄνδρα; στρατιώτας velim vojakom odriniti, στρατόπεδον vzdignem se, odrinem iz tabora, krenem na pot, τινὰ λὰξ ποδί dregnem, sunem z nogo; b) intr. pomikam se naprej, odrinem. 2. tresem, majem κάρη, κεφαλάς NT, θύρην trkam, udarjam na vrata, dotikam se česa, ὅπλα pograbim orožje, τὰ ἀκίνητα dotaknem se, omenim, κίνει povej, odkrij Sof. Ant. 1061, χρήματα εἰς ἄλλο τι porabim (izročeni) denar v kak drug namen, τῶν χρημάτων polastim se, sežem po (tujem) denarju. 3. pren. a) razburjam, vznemirjam, vnemam, (raz)dražim κακά, ἀνὴρ ἄνδρα, izzivam τινά, vzbudim φθέγματα ὀρνίθων, povzročujem ὀδύνην, πόλεμον, motim (koga v premišljevanju, Pl. Simp. 175 b); b) ganem καρδίαν, πατρὸς στόμα; c) πᾶν χρῆμα, πάντα λόγον napnem vse moči, storim vse, porabim vsa sredstva; d) odpravljam, izpreminjam νόμους, νόμαια πάτρια. II. med. lotim se česa, podvzamem kaj τί. III. pass. s fut. med. 1. pomikam se, grem, odrinem, premaknem se, odpotujem. 2. pretrese me, sem (postanem) vznemirjen, nemiren. 3. nastanem θύελλα.

κοῦφος 3 1. a) lahek πούς, ne težeč, ἐσθῆτες, ὅπλα, ne obtežen, lahko oborožen; b) hiter, uren, okreten πρὸς τὸν δρόμον; c) lahkomiseln, nestanoviten ἀφροσύνη. 2. majhen, neznaten, prazen σκιά, ničev ἐλπίς, miren, rahel πνεύματα. – adv. κούφως lahko, ἐσκευασμένος lahko oborožen, φέρω κούφως συμφοράς; comp. κουφότερον lažjega srca.

λευκόω (λευκός) (po)belim, belo namažem; med. belim si, čistim, likam ὅπλα, τὰ κράνη.